Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bolháč -a [bou̯hač] m (á)
1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača
// prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem
2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača
3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače
SSKJ²
bŕzec -zca m (ȓ)
1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; polnočni brzec na Dunaj
2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
SSKJ²
bug -a [bág-] m (ȃ)
rač. žarg. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; hrošč: v naslednji verziji bo manj bugov
SSKJ²
fižólar -ja m (ọ̑)
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana:
SSKJ²
góljat -a m (ọ̑)
ekspr. zelo velik, močen človek: kakšen goljat je
♦ zool. velik, žametno dlakav afriški hrošč, Goliathus
SSKJ²
govnáč -a m (á)
1. zool. hrošč, ki zalega jajčeca v govno, Geotrupes: gozdni govnač
2. nizko neprijeten, zoprn človek: le kaj si domišlja ta govnač
SSKJ²
govnobŕbec -bca m (ȓ)
zool. hrošč kovinsko zelene barve, ki zalega jajčeca v govno domačih živali, Geotrupes stercorarius:
SSKJ²
gráhar -ja m (ȃ)
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar
SSKJ²
grobár -ja m (á)
1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti
2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo:
SSKJ²
hêrkul -a m (ȇ)
ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul
♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules
SSKJ²
hrástov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza
♦ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
SSKJ²
hròšč hrôšča m (ȍ ó)
1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča
♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris
2. pog. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
3. rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema: odprava hrošča; računalniški hrošč; v paketu bodo zbrani popravki za hrošče in morebitne nadgradnje sistema / milenijski hrošč ki bi se lahko pokazal ob prehodu na 1. januar 2000
SSKJ²
hrôšček -čka m (ō)
manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček
SSKJ²
hrôščevski -a -o (ó)
pridevnik od hrošč: hroščevska krila
SSKJ²
ivánjščica -e ž (ȃ)
1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica
2. zastar. hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica
SSKJ²
júnijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme
♦ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica
SSKJ²
kéber -bra m (ẹ́)
pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov
● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja
SSKJ²
kléščar -ja m (ẹ̑)
1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji
2. kdor klesti: kleščarji in tesarji
SSKJ²
kléščman -a m (ẹ̑)
nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: ulovila sva nekaj kleščmanov
SSKJ²
kljunotáj -a m (ȃ)
zool. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje; rilčkar
Število zadetkov: 64