Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
petróvka -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke
SSKJ
postŕvka -e ž (ȓ) agr., v zvezi zimska postrvka zimska hruška delno rdeče barve z rjavkastimi pikami: postrvke so letos debele
SSKJ
pozníca -e ž (í) hruška, ki dozori pozno jeseni: za hišo je rasla poznica
SSKJ
presédavka -e ž (ẹ́) nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke
SSKJ
pšeníčnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico
  2. 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
SSKJ
raníca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica
SSKJ
rjávka -e ž (ȃ) 
  1. 1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka
  2. 2. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska
  3. 3. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino, ki dozori pozno poleti ali zgodaj jeseni: za ovsenkami dozorijo rjavke
SSKJ
rumênka in ruménka -e ž (é; ẹ̄) 
  1. 1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko
  2. 2. ženska rumene rase: belka in rumenka
  3. 3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke
SSKJ
ržénka -e ž (ẹ̄) agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke
SSKJ
sládkica in sladkíca -e ž (á; í) nar. vzhodno jabolko ali hruška sladkega okusa
SSKJ
šentjákobica -e [šen in šən] ž (ȃ) nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice
SSKJ
šopíriti -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep
    šopíriti se 
    1. 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri
      ●       ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi
    3. 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi
    4. 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
SSKJ
tépka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko
    ●     ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan
  2. 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka
  3. 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
SSKJ
trdíka -e ž (í) agr. jabolko, hruška s trdim, čvrstim mesom: obirati trdike
SSKJ
viljámovka -e ž (ȃ) debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk
// žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka
SSKJ
vodeníca -e ž (í) 
  1. 1. bolezensko nabiranje tekočine v tkivih ali telesnih votlinah: imeti vodenico; umreti za vodenico / pljučna, srčna vodenica
  2. 2. agr. vodena hruška brez okusa in arome: moštnice in vodenice
SSKJ
vodénka -e ž (ẹ́) 
  1. 1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke
  2. 2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z drobnimi, navadno rahlo vijoličastimi klaski, Catabrosa aquatica: loček in vodenka
  3. 3. agr. vodena hruška brez okusa in arome: za hišo raste vodenka
  4. 4. nav. mn., žarg., šol. vodena, vodna barvica: barvati z vodenkami
SSKJ
zelèn -êna -o prid. (ȅ é) 
  1. 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
    // koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
    // ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
    // ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
  2. 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
  3. 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
    // ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
  4. 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
    ●     publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
    ♦     agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
    zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
    zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
    // kot kletvica tristo zelenih
SSKJ
zgubánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zgubančiti čelo; obraz se mu je zgubančil
    zgubánčen -a -o: zgubančena koža; lica je imela zgubančena kot suha hruška
SSKJ
zimíka -e ž (í) agr. zimsko jabolko, zimska hruška: poletne vrste, jesenke in zimike
Število zadetkov: 62