Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
- 1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
- 2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo
eSSKJ
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
- 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
bentíti -ím nedov. (ī í) ekspr.
1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom
2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja
1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom
2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja
SSKJ²
búčen2 -čna -o prid. (ú ū)
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
- búčno prisl.:
orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
SSKJ²
ceketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
oglašati se z glasom ck: srake ceketajo
// slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
oglašati se z glasom ck: srake ceketajo
// slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
SSKJ²
dúšati se -am se nedov. (ū) ekspr.
1. hrupno zagotavljati, zatrjevati: kar naprej se duša, da ni nikomur nič dolžen; dušal se je in prisegal, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo
2. pridušati se, preklinjati: dušal se je, da je bilo več kletvic kot pa besed
1. hrupno zagotavljati, zatrjevati: kar naprej se duša, da ni nikomur nič dolžen; dušal se je in prisegal, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo
2. pridušati se, preklinjati: dušal se je, da je bilo več kletvic kot pa besed
SSKJ²
dúšiti se -im se nedov. (ú ū)
star. hrupno zagotavljati, zatrjevati: dušil se je, da bo vse izdal, če mu ne ustrežejo
star. hrupno zagotavljati, zatrjevati: dušil se je, da bo vse izdal, če mu ne ustrežejo
SSKJ²
ga1 rod., tož. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo1, on
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo1, on
SSKJ²
gmôta -e ž (ó)
1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto
// kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine
2. snov, materija, masa1: plastična gmota
♦ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; glasb. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti
1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto
// kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine
2. snov, materija, masa1: plastična gmota
♦ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; glasb. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti
SSKJ²
hrúp -a m (ȗ)
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup
2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa
● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup
2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa
● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja
SSKJ²
hrúpen -pna -o prid., hrúpnejši (ū)
1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje
// ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci
2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba
1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje
// ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci
2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba
- hrúpno prisl.:
hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno
SSKJ²
SSKJ²
joviálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz
knjiž. dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz
SSKJ²
kožuhánje -a s (ȃ)
glagolnik od kožuhati: kožuhanje mu gre dobro od rok / veselo in hrupno kožuhanje
glagolnik od kožuhati: kožuhanje mu gre dobro od rok / veselo in hrupno kožuhanje
SSKJ²
lomástiti -im nedov. (á ȃ)
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje; medved lomasti po gozdu; slišali so, da nekaj lomasti za njimi; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
// ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil; pren. silna nevihta že lomasti čez gore
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje; medved lomasti po gozdu; slišali so, da nekaj lomasti za njimi; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
// ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil; pren. silna nevihta že lomasti čez gore
- lomastèč -éča -e:
lomasteč po gozdu; lomasteča hoja
SSKJ²
métež -a m (ẹ̑)
1. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri: metež se je polegel; zaiti v metež / snežni metež / peščeni metež
2. ekspr., navadno s prilastkom oborožen spopad neurejene večje skupine ljudi, stisnjene na kakem prostoru: na bojišču se ni ustrašil najhujšega meteža / bojni metež / z oslabljenim pomenom naš narod vendarle ni izginil v metežu imperialističnega spopada
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; ekspr. ta knjiga je izšla sredi krvavega vojnega meteža med vojno
// idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: poseči v politični metež / volilni metež
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom burno, hrupno, raznovrstno dogajanje: vrgel se je v metež življenja
4. ekspr., z rodilnikom velika količina česa iz različnih smeri prihajajočega, neurejenega: pognal se je v metež krogel / prebudil ga je metež zvokov / metež besed, misli
1. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri: metež se je polegel; zaiti v metež / snežni metež / peščeni metež
2. ekspr., navadno s prilastkom oborožen spopad neurejene večje skupine ljudi, stisnjene na kakem prostoru: na bojišču se ni ustrašil najhujšega meteža / bojni metež / z oslabljenim pomenom naš narod vendarle ni izginil v metežu imperialističnega spopada
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; ekspr. ta knjiga je izšla sredi krvavega vojnega meteža med vojno
// idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: poseči v politični metež / volilni metež
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom burno, hrupno, raznovrstno dogajanje: vrgel se je v metež življenja
4. ekspr., z rodilnikom velika količina česa iz različnih smeri prihajajočega, neurejenega: pognal se je v metež krogel / prebudil ga je metež zvokov / metež besed, misli
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 144
Dostopnost