Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
humaníst -a m (ȋ)
1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti
// star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
SSKJ²
humanístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija
    humanístično prisl.:
    humanistično izobražen človek
SSKJ²
humanístka -e ž (ȋ)
1. ženska, katere nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: izobražena ženska je in velika humanistka; angažirana humanistka
2. ženska, ki se ukvarja s kako humanistično vedo: kot humanistka je tesno povezana s filozofijo
SSKJ²
nravoslôvje -a s (ȏ)
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje
// s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe
Število zadetkov: 4