Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca]
    1. majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička
    2. iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino
    3. rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus
    4. rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica
STALNE ZVEZE: vrtna kresnica
ETIMOLOGIJA: ↑kres
Celotno geslo eSSKJ
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]
    1. vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta
      1.1. listi te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: ↑motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bogatíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
SSKJ²
humizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla
    humizíran -a -o:
    humizirana mivka
SSKJ²
húmus1 -a m (ȗ)
vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus
// agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom
SSKJ²
rodovíten -tna -o prid., rodovítnejši (ī)
1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje
♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi
2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo rodovitno drevo / ekspr. rodovitno leto leto, v katerem vse dobro obrodi
3. sposoben imeti veliko potomcev: rodovitna matica; rodovitna ženska / ekspr. rodoviten zakon
● ekspr. rodoviten pisatelj plodovit; star. rodovitne in jalove samice plodne; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh
SSKJ²
živíca -e ž (í)
1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico
2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica
3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica
4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
tatsoi samostalnik moškega spola
    užitna rastlina z mehkimi žličastimi listi na dolgih pecljih, po izvoru iz Kitajske, Brassica rapa var. rosularis 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. tatsoi, iz kanton. taap coi ‛povešena zelenjava’

Slovenski pravopis

Pravopis
bogatíti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bogatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podjetje; ~ zemljo s humusom
bogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v znanju
Pravopis
humizácija -e ž, pojm. (á) kmet. |bogatenje tal s humusom|
Pravopis
humizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; humizíranje (ȋ) kmet. |bogatiti s humusom|: kaj ~ peščena tla

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
izboljševáti -újem nedov.
1.
kaj delati, da kaj postane boljše v zahtevanih, zaželenih lastnostih
SINONIMI:
knj.izroč. boljšati, knj.izroč. izboljšavati, ekspr. poboljševati, pog. popravljati
2.
kaj z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost
SINONIMI:
knj.izroč. bogatiti
3.
kaj delati, da kaj dobi bolj izdelano, dovršeno obliko
SINONIMI:
knj.izroč. brusiti2, knj.izroč. gladiti, knj.izroč. klesati, knj.izroč. likati, knj.izroč. piliti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.

Botanični terminološki slovar

Botanika
humikólni lišáji -ih -ev m
Botanika
pŕst -í ž

Geografski terminološki slovar

Geografija
Ah-horizónt -a m
Geografija
(A)-horizónt -a m
Geografija
črnozjóm -a m
Geografija
pŕst prstí ž

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Število zadetkov: 20