Zadetki iskanja
dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, jekléni ptìč, vstáti kot ptìč féniks iz pepéla, žíveti kàkor ptìč pod nébom
knjiž. vzeti pomen, veljavo, vrednost: skušali so razničiti to legendo; ideja se je razničila
1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo
2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen
3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja
4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam
5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika
6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški
● publ. države realnega socializma v socializmu Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in naravoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega
♦ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; pravn. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi
- reálno prisl.:
realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega
1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta
● knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične
2. nepremičnina: trgovati z realitetami
1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave
♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem
2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec
nanašajoč se na reklamarje: reklamarsko nastopanje; z reklamarskega stališča je ideja odlična / reklamarska ustvarjalnost
daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman
● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerje
♦ lit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev
♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi
simbolično prikazovati: simbolizirati delo; s tem je simboliziral tri človekova starostna obdobja / simbolizirati v sliki in besedi, z barvami
// biti simbol česa: oljkova vejica simbolizira mir
- simbolizirajóč -a -e:
simbolizirajoča pesem
- simbolizíran -a -o:
slovenska nacionalna ideja je simbolizirana v Triglavu
Kako je pravilno: V diplomskem delu bomo opredelili pojem konflikt/konflikta?
1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju
2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti
1. narediti, da je kaj
a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike
b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto
c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem
č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati
2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
♦ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem
- spojèn -êna -o:
spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko
1. polit. žarg. uresničiti, izvesti2, izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje
2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon; sprovesti koga na sprehod
- sprovedèn -êna -o:
polit. žarg. ideja, sprovedena v življenje
zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma
♦ pravn. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe
1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
- učlovéčiti se
pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
♦ rel. Kristus se je učlovečil
- učlovéčen -a -o:
v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
ki se da koristno uporabiti, porabiti; uporaben: uporabljivi odpadki / uporabljiva ideja; uporabljiva gesla
// ki ima potrebne lastnosti za kak namen: praktično uporabljiv stroj; uporabljiva embalaža / knjiž. bil je aktiven in zelo uporabljiv primeren za opravljanje različnih del, funkcij / knjiž. tak pouk je za prizadete otroke malo uporabljiv primeren
// ki se da izkoriščati: uporabljive zaloge premoga
1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora
♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah
2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti; ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike
3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec; usmerjevalec niti pri šivalnem stroju
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »