identitéta -e ž (ẹ̑) jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost: dokazal je svojo identiteto; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico / sumljiva identiteta
// knjiž. identičnost: identiteta med zavestjo in resnico
♦ filoz. dialektična identiteta ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi; nauk o identiteti identitetna filozofija; mat. identiteta identična enačba
Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
identitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak
♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; jur. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; jur. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
SNB
pòststrukturalízem -zma in póststrukturalízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī)
metodološka smer, ki sledi strukturalizmu: Iz poststrukturalizma izhajajoča analiza identitet opozarja, da nobena identiteta, se pravi tudi nacionalna ne, ne stoji sama po sebi: vedno potrebuje nekaj, nasproti čemur se lahko vzpostavi E ← agl. post-structuralism, nem. Poststrukturalismus iz (↑)póst... + (↑)strukturalízem
metodološka smer, ki sledi strukturalizmu: Iz poststrukturalizma izhajajoča analiza identitet opozarja, da nobena identiteta, se pravi tudi nacionalna ne, ne stoji sama po sebi: vedno potrebuje nekaj, nasproti čemur se lahko vzpostavi E ← agl. post-structuralism, nem. Poststrukturalismus iz (↑)póst... + (↑)strukturalízem
SNB
pòsttítovski -a -o in pósttítovski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
SSKJ
príča -e ž (í)
- 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča
- 2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo; narediti oporoko pred pričami; podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča
- 3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle; v tej samoti se ni bilo bati nobene priče; imeti priče in dokaze; ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije
- 4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe; s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti; ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz
// kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice - 5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam
- 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj)
● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo
♦ jur. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; rel. Jehovina priča pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo
SNB
sámovrednôtenje -a s (ȃ-ȏ)
vrednotenje samega sebe, svojega dela: pozitivno samovrednotenje; Po raziskovalkinih besedah sta samovrednotenje in identiteta sodobnega človeka tesno povezana s potrošništvom E iz sámovrednôtiti iz (↑)samo... + (↑)vrednôtiti
vrednotenje samega sebe, svojega dela: pozitivno samovrednotenje; Po raziskovalkinih besedah sta samovrednotenje in identiteta sodobnega človeka tesno povezana s potrošništvom E iz sámovrednôtiti iz (↑)samo... + (↑)vrednôtiti
Število zadetkov: 6
Dostopnost