Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija]
    postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
Celotno geslo eSSKJ
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]
    pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
Celotno geslo eSSKJ
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]
    postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
Celotno geslo eSSKJ
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]
    odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
Pravo
anonímna príča -e -e ž
Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

  • Ta človek je moj dober prijatelj.
  • Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Pravo
dvójna kaznívost -e -i ž
Celotno geslo eSSKJ
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]
    1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
    2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej ↑fluid
Celotno geslo Etimološki
idẹ́ntičen -čna prid.
SSKJ²
identitéta -e ž (ẹ̑)
pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost: dokazal je svojo identiteto; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico / sumljiva identiteta
// knjiž. identičnost: identiteta med zavestjo in resnico
♦ filoz. dialektična identiteta ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi; nauk o identiteti identitetna filozofija; mat. identiteta identična enačba
Pravopis
identitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) istovetnost; neobč. istost
Celotno geslo Sinonimni
identitéta -e ž
pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki
SINONIMI:
pravn. identičnost, pravn. istovetnost
GLEJ ŠE SINONIM: enakost
GLEJ ŠE: enačba, filozofija
Urbanizem
identitéta mésta -e -- ž
Pravo
identitéta zahtévka -e -- ž
SSKJ²
identitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak
♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; pravn. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
Pravo
inkógnito posvojítev -- -tve ž
Celotno geslo eSSKJ
ínterspôlnost ínterspôlnosti samostalnik ženskega spola [ínterspôlnost]
    stanje koga, da mu glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni bilo mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: interseksualnost
ETIMOLOGIJA: ↑interspolni
Pravo
istovétnost zahtévka -i -- ž
SSKJ²
klíc -a m (ȋ)
1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu
// oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev
// nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja
2. poskus vzpostavitve zveze s kom z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: dobiti, prejeti telefonski klic; preveriti sporočila in neodgovorjene klice na mobilnem telefonu; odgovoriti, oglasiti se na klic; klici na različne številke v mobilnem, stacionarnem omrežju; številka, tipka za klic / anonimni klic pri katerem identiteta, številka klicatelja ni znana; dohodni klic na telefonsko številko imetnika telefonskega aparata; odhodni klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata
// pogovor, ki sledi vzpostavitvi take zveze: klic je trajal deset minut; znižati cene mednarodnih klicev; brezplačni klic; tarife za minuto klica
3. glasno izražena želja, zahteva po
a) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli
b) kaki dejavnosti: klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente
// ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi
4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi
♦ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad
SSKJ²
klicátelj -a m (ȃ)
kdor kliče po telefonu: identiteta, številka klicatelja; pogovor s klicateljem / anonimni klicatelj čigar identiteta, številka ni znana
Število zadetkov: 68