skŕbstvo -a s (ȓ)
dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju: na tem področju je skrbstvo dobro organizirano, urejeno; prevzeti skrbstvo za brezposelne, poplavljence; sosedje so se sami dogovorili za skrbstvo ostarelih / sirote so bile takrat prepuščene skrbstvu raznih dobrodelnih društev / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo
● zaradi zapravljivosti je že nekaj let pod skrbstvom pod skrbništvom; ekspr. umetnost zavrača vsako ideološko skrbstvo nadzorstvo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
socialízem -zma m (ī)
1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: živeti v socializmu; čas, obdobje socializma; dediščina, ostanki socializma; konec, padec, propad, zlom socializma; prehod iz socializma v demokracijo, kapitalizem; socializem in komunizem / jugoslovanski, sovjetski socializem; samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države
2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: verjeti v socializem; ideje socializma; pristaši, nasprotniki socializma; razširjanje socializma
♦ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels; socializem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika socializma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: živeti v socializmu; čas, obdobje socializma; dediščina, ostanki socializma; konec, padec, propad, zlom socializma; prehod iz socializma v demokracijo, kapitalizem; socializem in komunizem / jugoslovanski, sovjetski socializem; samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države
2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: verjeti v socializem; ideje socializma; pristaši, nasprotniki socializma; razširjanje socializma
♦ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels; socializem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika socializma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
Geografija
Geografija
SSKJ²
uistosmérjati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmerjati promet
// narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmerjati politiko
knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmerjati promet
// narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmerjati politiko
- uistosmerjajóč -a -e:
ideološko uistosmerjajoča družba
SSKJ²
usmérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od usmerjati: naprava za usmerjanje plinov, svetlobe / usmerjanje prometa s semaforji / radijsko usmerjanje ladje / sistem družbenega usmerjanja; usmerjanje gospodarskega razvoja / usmerjanje razprave / ideološko, politično usmerjanje / usmerjanje mladih v študij ekonomije
♦ ped. poklicno usmerjanje svetovanje, pomoč pri izbiri poklica
glagolnik od usmerjati: naprava za usmerjanje plinov, svetlobe / usmerjanje prometa s semaforji / radijsko usmerjanje ladje / sistem družbenega usmerjanja; usmerjanje gospodarskega razvoja / usmerjanje razprave / ideološko, politično usmerjanje / usmerjanje mladih v študij ekonomije
♦ ped. poklicno usmerjanje svetovanje, pomoč pri izbiri poklica
Celotno geslo
Frazemi
zákon Frazemi s sestavino zákon:
dívji zákon, iskáti lúknjo v zakónu, korúzni zákon, morganátični zákon, nájti lúknjo v zakónu, nèpísan zákon, zákon džúngle, živéti v dívjem zakónu, živéti v korúznem zakónu
dívji zákon, iskáti lúknjo v zakónu, korúzni zákon, morganátični zákon, nájti lúknjo v zakónu, nèpísan zákon, zákon džúngle, živéti v dívjem zakónu, živéti v korúznem zakónu
SSKJ²
zakrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo; otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele
zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo; otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele
- zakrnèl in zakrnèl -éla -o:
zakrnela krila; čustveno zakrnel
SSKJ²
zgradíti -ím dov., zgrádil (ī í)
1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče, zid; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
♦ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče, zid; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
♦ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
- zgrajèn -êna -o
1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
● publ. njegov sošolec je bil zgrajen v socializmu član komunistične partije;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost