Hugó -ja [igo] m s -em oseb. i. (ọ̑) |francoski pesnik in pisatelj|
Hugójev -a -o (ọ̑)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pleteršnik
SSKJ²
igó ižésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. knjiž. jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme
2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo
1. knjiž. jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme
2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
igọ̑ ižẹ̑sa s
Pleteršnik
igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc-Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
Celotno geslo
eSSKJ
Pleteršnik
Bovški
Pleteršnik
Pleteršnik
Jezikovna
Sklanjanje francoskih lastnih imen, ki se končajo z -o
Zanima me, kako naj sklanjamo francoska lastna imena, ki se končajo na naglašeni -o, kot je Bruno? Vem, da se načeloma imena na -o sklanjajo na način Marko Marka, vendar so francoska imena specifičen primer, saj je pri njih naglas ravno na -o. Se sklanjajo kot Zola Zolaja, torej Bruno Brunoja?
Jezikovna
Sklanjanje priimka »Brentano«
Kako sklanjamo priimek Brentano (Clemens), in kako Bredero (Gerbrand Adriaenszoon)? Kdaj osnovo podaljšamo z -j in kdaj ne?
Število zadetkov: 15
Dostopnost