Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
poplesováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval
  2. 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok
    // lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence
  3. 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih
    poplesujóč -a -e: poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja
SSKJ
poslúšanje tudi poslušánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe
SSKJ
potpurí -ja m (ȋ) 
  1. 1. muz. skladba lahkotnega značaja, sestavljena iz znanih melodij in odlomkov skladb: na klavirju je igral potpuri popularnih popevk; potpuri opernih napevov
  2. 2. knjiž., ekspr. mešanica, zmes: razstava ni bila specializirana, ampak nekakšen potpuri
SSKJ
preigráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli
    // nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove
  2. 2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike
    // šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol
  3. 3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali
    ●     ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro
    ♦     šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo
    preigráti se gled., s prislovnim določilom  pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra
    preigrán -a -o: stare, že preigrane drame
SSKJ
preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 
  1. 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
    // delati kaj, da se ugotovi stopnja
    1. a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
    2. b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
    3. c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
      // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
  2. 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
    // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
    ●     ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati
    preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino
    preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot
SSKJ
pridružíti in pridrúžiti -im, tudi pridrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ) narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: pridružiti manjšo skupino večji / pridružiti ozemlje ene države k drugi državi; delovni organizaciji se je pridružilo več sorodnih organizacij; pridružiti si manjša podjetja / skupini so pridružili še nekaj delavcev dodali; pridružiti se mednarodni organizaciji včlaniti se vanjo
    pridružíti se in pridrúžiti se, tudi pridrúžiti se 
    1. 1. začeti biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: na poti v mesto se mu je pridružil neznanec; pridružil se je koscem na travniku; pridružil se je otrokom, da bi se z njimi igral / ekspr. tu se Donavi pridruži Sava se izliva vanjo
      // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: pridružiti se upornikom; pri napadu se jim je pridružila še druga četa je napadla
      // že v mladosti se je pridružil naprednemu gibanju se je vključil vanj
      // pobegnil je iz nemške vojske in se pridružil partizanom šel k partizanom; ekspr. s svojimi romani se je pridružil nesmrtnikom postal zelo slaven, čaščen umetnik
      // začeti biti v istem stanju kot kdo drug: pridružiti se vsesplošnemu navdušenju, veselju / pridružiti se otroškim igram
    2. 2. imeti, izraziti enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridružili / publ.: pridružiti se mnenju večine soglašati z njo; njegovemu predlogu se je pridružila večina
    3. 3. pojaviti se istočasno s čim drugim: angini se je pridružila še pljučnica; že znanim problemom so se pridružili še novi
    pridružívši zastar.: pridruživši se drugim, so nadaljevali pot
    pridrúžen -a -o: drugi člani so bili pridruženi; postati pridružena članica organizacije; pridruženo ozemlje
    ♦     geom. pridružena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera
SSKJ
prijáteljček -čka m (ȃ) manjšalnica od prijatelj: rad se je igral s prijateljčki / kot nagovor te zebe, prijateljček / dobro je skrbel za svoje krilate prijateljčke
SSKJ
privábljati -am nedov. (á) 
  1. 1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride: privabljal je otroke na dvorišče in se z njimi igral / na dom privablja različne ljudi vabi
    // dosegati, da kdo kam pride sploh: privabljati kupce z dobro ponudbo / privabljati ribe z lučjo / ta drama bo privabljala gledalce vseh vrst; ekspr. lepote kraja privabljajo vedno več turistov
  2. 2. nav. ekspr. delati, dosegati, da se kaj pojavi, nastopi: s svojim pripovedovanjem jim je privabljal smeh; take igre privabljajo ljudem solze v oči
  3. 3. z vabljenjem delati, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabljati nove člane, naročnike
  4. 4. vzbujati pri kom zanimanje: ta doba ga je že od nekdaj privabljala; njo privablja glasba
    ●     ekspr. toplota mi je privabljala spanec na oči povzročala, da sem postal zaspan; to privablja strelo v to pogostoma udari strela
SSKJ
promenáda -e ž (ȃ) javni prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni promenadi; obrežna promenada
// sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada / iti na promenado
♦ kor. plesna figura pri nekaterih ameriških družabnih plesih; krožno gibanje baletnega plesalca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi
SSKJ
razdivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal
  2. 2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali
  3. 3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale
    razdivjáti se 
    1. 1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver
    2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar
    razdivján -a -o: potok je razdivjan; razdivjana množica
SNB
sintesájzer -ja in sintesizer -ja cit. [sintesájzer] m (ȃ)
klavirju podoben glasbeni instrument, ki elektronsko proizvaja zvok; klaviature: Ati je igral harmoniko, jaz sem ga pa spremljala na sintesajzerju E ← agl. (sound) synthesizer 'sintetizator (zvoka)' iz (↑)sintetizírati
SSKJ
sméšek -ška m (ẹ̑) ekspr. nasmešek, nasmeh: poreden, prizanesljiv smešek / pospremila ga je s porogljivim smeškom / okrog ust mu je igral smešek
// smeh: prikriti bojazen z brezskrbnim smeškom
SSKJ
sólo prisl. (ọ̑) ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam: peti, plesati solo / pri kartah je ves večer samo dvakrat igral solo / žarg. to sem naredil kar solo; neskl. pril.: solo violina
SSKJ
stêkelce -a [kəl] s (ē) manjšalnica od steklo (izdelek): igral se je z obarvanimi stekelci; stekelca razbite šipe / stekelca za očala
♦ fiz. objektno stekelce steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet
SSKJ
strančíca -e ž (í) nar. dolga bezgova piščal, podobna flavti: pastir je igral na strančico
SSKJ
škripáč -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah
// godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko
SSKJ
šrámel -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo
SNB
tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog.
1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem
2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíja
    tevé2 -- v prid. rabi
    televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje
SSKJ
tísti -a -o zaim. (ȋ) 
  1. I. v pridevniški rabi
    1. 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
      1. a) razmeroma oddaljena: tisti človek tam je moj profesor; vidite, za tistim gozdom na desni leži vas; dajte mi tisti kovček z zgornje police, prosim
      2. b) glede na drugo bolj oddaljena: ostani kar v tisti vrsti, ta je še daljša; odprite tisto okno, to se ne da odpreti / to dekle spredaj dobro poznam, tisto za njo pa vidim prvič
        // izraža, da se govoreči na njem, pred njim ne nahaja: ta del ceste ni asfaltiran, tisti, ki pelje skozi vas, pa je; vsak otrok bi rad imel strica v daljni deželi. V tisti deželi je vse lepo
    2. 2. izraža, da je kaj časovno odmaknjeno od časa govorjenja o njem: rad se je spominjal tistega nastopa, ki mu je prinesel prvo mesto; tista kretnja, kako si je obrisal solze, ga je ganila; se spomnite tiste povodnji pred dvema letoma / bil je trden mož in tisti čas še gospodar tedaj; leteli so nad mestom, tisti dan je bila megla; v jeseni je bil doma en dan in od tistega dne ga ni bilo več; pomeril je in tisti hip, trenutek je počilo takoj nato; meteor se je zasvetil in v tistem trenutku ugasnil; star. tisto pot je igral le zase tistikrat, takrat; ekspr. ujezil se je in pri tisti priči odšel takoj (tedaj)
    3. 3. izraža, da se je o osebi ali stvari že prej pripovedovalo: to so tisti delavci, ki so sekali ob progi; spet je prišel tisti fant, ki vas je iskal dopoldne; ekspr. rad bi, da bi mi popravili tisti hlev, saj veste; ne pozabite mi prinesti tisto knjigo; vprašati sem vas hotel, kako je s tisto vašo zadevo
      // poudarja omejenost na osebo ali stvar, določeno navadno z odvisnim stavkom: tisti delavci, ki opravljajo fizično delo, morajo imeti izdatnejšo hrano; pospeševali bodo razvoj tistih dejavnosti, ki so življenjsko pomembne / ekspr.: pisma so pisana s tisto njemu lastno vnemo; v njem je bilo polno življenja, tiste zdrave kmečke razigranosti in dovtipnosti
    4. 4. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja nejevoljo: teta pride na obisk. O, tista sitnica; ti pa tisto tvoje prepričanje
      // poudarja pomen besede, na katero se veže: še tisto malo drobiža ni zapravil; zaradi tistih nekaj dinarjev sta se sprla; tistih nekajkrat, ko sem ga srečal, je bilo premalo, da bi se spoznala
    5. 5. star. isti: kar mu je učitelj povedal, je ponovil s tistimi besedami / govorila sta en in tisti jezik / zjutraj sta šla in se še tisti dan vrnila
      ●       ni več tista, kakršna je bila taka, takšna
  2. II. v samostalniški rabi
    1. A) 
      1. 1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
        1. a) razmeroma oddaljeno: poglej, tisti tam je naš znanec
        2. b) glede na drugo bolj oddaljeno: poglejte vrhove, ti so še v soncu, tisti pa že zaviti v oblake
      2. 2. izraža osebo ali stvar, kot jo določa navadno odvisni stavek: rad je smešil tiste, ki se imajo navado bahati; vsi so prišli, tudi tisti od daleč; blagor tistemu, ki je zdrav; misli na tiste, ki stradajo; pomaga naj tisti, ki more / volja je tista, ki mu pomaga živeti / kdor je delal, tisti je dobil plačilo
      3. 3. ekspr. izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše; ste slišali tiste na sestanku; Janez in tista se dobro razumeta; rad pije tisto, saj veste vino; samo na tisto mislita na spolne odnose
        // ugotoviti morajo, kdaj se je tisti in tisti zaletel z avtomobilom ta in ta
    2. B) 
      1. 1. izraža navadno še ne prepoznano, od govorečega razmeroma oddaljeno stvar, na katero se navadno usmerja pozornost koga: kaj je tisto? Tisto tam so ovce; tisto ni bil grom, ampak nekaj drugega
        // izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: mir je tisto, kar si najbolj želi; pozabil je še tisto, kar se je naučil v šoli / ali veste o njem tisto, kako se je zdravil
      2. 2. izraža znan, časovno odmaknjen dogodek, pojav: kaj hočemo, tisto takrat se je zgodilo proti naši volji / ekspr. tisto, da je zavrgel sina, ga preganja to
        // pomeril je in v tistem sprožil hkrati, takoj nato; pred dvema letoma ga je obiskala in po tistem je ni več videl
        ●         ekspr. ima me za eno od tistih za lahkoživo žensko; star. tista, da ponoči ne mara ven, je malo čudna tisto; ekspr. zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto poudarja trditev; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto izraža pritrditev; pog. lepo ste nas postregli, zelo ste se potrudili. Dajte no, kaj bi tisto izraža rahlo zavrnitev; preg. tistega pesem poje, čigar kruh je govori v korist tistega, ki mu daje zaslužek, ga preživlja
SSKJ
tlák2 -a m (ȃ) 
  1. 1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak
    // del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake
    ♦     grad. venecijanski tlak
  2. 2. zastar. tla, pod: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši
  3. 3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah
Število zadetkov: 68