Zadetki iskanja
Svetokriški
Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).
Svetokriški
Ahior m osebno lastno ime Ahior: Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).
Svetokriški
Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt
Svetokriški
Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo
Svetokriški
Ajsverus m osebno lastno ime Ahasver: Ie vidil Aisverus im. ed. to lepo Eſther, ter v'mej vſimy shenami ſvojga krajleuſtva ſa ſvoio Navesto jo iſvoli (II, 98 s.) Ahasvér, kralj v Suzi (SP Est 1,1)
Svetokriški
Svetokriški
Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij
Svetokriški
Akosta m osebno lastno ime Acosta: kakor Acoſta im. ed. pravi (II, 241) Uriel Acosta (1587–1647), židovski filozof, ki se je dal krstiti, pa se je zopet vrnil v židovstvo, vendar so ga zaradi reformističnih hotenj prekleli.
Svetokriški
Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.
Svetokriški
Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.
Svetokriški
Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime Akvilan (?): Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.
Svetokriški
Akvilanus m osebno lastno ime Akvilan: v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.
Svetokriški
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
Svetokriški
Akvinas cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: S. Thomash Aquinas im. ed. taku resklada (V, 454) → Akvinates, → Akvino, → Tomaž 2.
Svetokriški
Akvinates cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Se nezhudem de S: Thomash Aquinates im. ed. njega pusledno uro je lete S. beſsede piſsal ǀ S. Thomash Aquinotes im. ed. pak pravi → Akvinas, → Akvino, → Tomaž 2.
Svetokriški
Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.
Svetokriški
Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.
Svetokriški
Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji
Svetokriški
Alanus m osebno lastno ime Alanus: Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.
Svetokriški
Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 116
- Naslednja »
Število zadetkov: 2311
Dostopnost