Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
Zanimalo me je, kako je z veliko začetnico v večbesednih imenih tujih podjetij, katerih izvorni jezik narekuje drugačno rabo velikih začetnic kot slovenščina. Se držimo enakega principa kot pri navajanju neprevedenih naslovov tujih literarnih del, torej z velikimi začetnicami zgolj tam, kjer bi jih v izvornem jeziku pričakovali, če ne bi šlo za naslov, ali spadajo podjetja v nedotakljivejšo, bolj citatno kategorijo? Kot konkreten primer: ali se piše "podjetje East railway company" ali "podjetje East Railway Company"? Poleg tega naj svojemu vprašanju pridam še podvprašanje: kako ravnamo z imeni podjetij oziroma združb, ki si v ime vključujejo določni člen? Ali pišemo na primer "časopis The guardian", "časopis The Guardian", "časopis the Guardian" ali "časopis Guardian"?
Zanima me, kako je s prenosom veliek začetnice imena festivala, dogodka, če pred njim stoji vrstilni števnik: Slovenski dnevi knjige, 22. slovenski dnevi knjige, Avtomobilski salon Slovenije, 24. avtomobilski salon Slovenije. Uporabljata se namreč kar obe obliki, v SP pa nisem našla nobene objasnitve tega problema.
Zanima me, ali se ime družbe Slovenske železnice Potniški promet in njeni skrajšani obliki SŽ Potniški promet ter SŽ PP pravilno pišejo z nestičnim vezajem ali s pomišljajem, tj.:
V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).
Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.
Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom. Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.
Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.
Lepo vas prosim za pojasnilo in razlago, kakšen je pravilen zapis omega(-)3, omega(-)6 ipd. (-)maščobnih kislin. Z enim vezajem, dvema ali kako drugače?
Slovarji imajo predložniško vezljivost pristopa v pomenu načina/metode/poti slabo obdelano. Kako je v slovenščini najustrezneje povezati "pristop" in apozitivni izraz, ki ta pristop povzema oziroma poimenuje, sploh kadar to poimenovanje vsebuje besede, ki bi lahko bile ime za vršilca nekega pristopanja k neki stvari. Je tu dopustna npr. rodilniška vezava, ali lahko mirno sledim svojemu občutku in dam prednost vezavi z "z"/"s"?
Nekoliko prirejen stvarni primer:
Konferenca poudarja, da pristop Ekipe Evropa prispeva k izkazovanju naše solidarnosti.
(Pri "Ekipi Evropa" gre za politično pobudo.)
Zanima me raba veznikov in in ter v daljših povedih. Je priporočljivo najprej uporabiti veznik in ter šele, ko »in« uporabimo večkrat uporabiti tudi veznik ter.
Na primer:
Skratka, jasno je, da je politični prostor napet in (ter?) usmerjen v varčevanje, a upam, da bomo s skupnimi močmi našli pot iz krize in takrat bo tudi politični prostor zanesljivejši in (ter?) manj napet.
(Je v tem primeru primerno in uporabiti 3x?)
Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):
Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.
Prosim, da preverite in vnesete v SSKJ tudi besedico FUTSAL. Zakaj? Futsal označuje igranje malega nogometa v dvorani (dvoranski nogomet) s vratarjem in štirimi igralci v polju. Igra se v dvorani. Ime izhaja iz Futebol Sala (brazilsko ali špansko). Pri organizaciji UEFA je označen kot tekmovalni šport in prvenstva http://www.uefa.com/futsal/ Tudi pri nas imamo pod okriljem Nogometne Zveze Slovenije 1. in 2. Slovensko futsal ligo http://www.futsal.si/ Odpiram futsal klub in mi na UE Nova Gorica nočejo priznati imena Futsal v nazivu rekoč, da to ni slovenska beseda, kar je mogoče res, ampak je le-ta že, glede na vse dokaze, ki sem vam posredoval, zelo v uporabi.
Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?
Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).
Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?
Zanima me kako se sklanjajo naslednja prevzeta lastna imena in kratice, in sicer v rodilniku ednine:
Zanima me kako se pravilno piše ime vsakoletne prireditve, ki se začne s številko, npr. 13. praznik domače hrane ali 13. Praznik domače hrane.
Zanima me, kako je z začetnico pri imenih prireditev, dogodkov ..., ki se začnejo s številko. Na primer: 50. P/pivo in cvetje, 30. F/flosarski bal, 23. Z/zlata harmonika Ljubečne ...
Sprašujem, kako se prav piše:
ali
ali celo
Kako pa je, če se začne stavek:
ali
Številko na začetku stavka je treba po pravilu izpisati!
Lepo pozdravljeni. Mene pa zanima pravilna raba priimka otroka, in sicer, če dobi otrok priimek po mami in po očetu, kakšen je pravilen vrstni red? Stoji ob imenu najprej priimek mame ali očeta?
William, valižanski princ ali William, princ Walesa?
Kateri od teh dveh nazivov v slovenščini je pravilen? V spletnih virih, tudi zanesljivejših medijih, kot je rtvslo.si, se najde oboje.
Zanima me ali se slaščičarna v Kranju napiše Kranjski kolaček ali Kranjski Kolaček?
Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...
Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...
Dostopnost
Dostopnost