ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar
// mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna
- baháto prisl.:
bahato govoriti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Vorenc
biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
Celotno geslo
Frazemi
bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu
SSKJ²
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
- bóže ekspr.:
bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili;
Pravopis
bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski]
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
- 1. ki je v zvezi s cvetličarji ali cvetličarstvom
- 1.1. ki je namenjen za cvetličarje, se uporablja v cvetličarstvu
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
SSKJ²
čájček -čka m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka?
nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka?
SSKJ²
deželàn in deželán tudi deželjàn tudi deželján -ána m (ȁ á; ȃ)
1. kdor živi na deželi: meščani in deželani
// star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce
2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan
1. kdor živi na deželi: meščani in deželani
// star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce
2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan
SSKJ²
SSKJ²
distingvíran -a -o prid. (ȋ)
knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora
knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora
Pravopis
distingvíran -a -o; bolj ~ (ȋ) izobr. imeniten, odličen: ~ govor
distingvíranost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. imenitnost, odličnost
distingvíranost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. imenitnost, odličnost
Celotno geslo
Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Celotno geslo
eSSKJ
ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica]
- 1. pesem, ki obsega eno vrstico
- 2. ekspresivno kratka, navadno duhovita misel
Svetokriški
fajn nepreg. prid. fin, imeniten: letij tuoji poshlushavizi ſo fajn im. mn. m Gospudij, inu fajn im. mn. ž Gospe ǀ s' shlahtnih fain rod. mn. Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni kmetje ratali ← nem. fein ‛fin, čist, droben, tanek’ ← stfrc. fin ‛tenek, droben, izvrsten, fin’
Celotno geslo
Etimološki
famọ̑zen -zna prid.
SSKJ²
gospôskost -i ž (ó)
gosposki rod, stan: njegove kretnje so odražale gosposkost; upoštevali so ga zaradi njegove učenosti in gosposkosti / obleka ji daje nekakšno gosposkost gosposki, imeniten videz / ekspr. presenetila jih je gosposkost njegovega stanovanja
gosposki rod, stan: njegove kretnje so odražale gosposkost; upoštevali so ga zaradi njegove učenosti in gosposkosti / obleka ji daje nekakšno gosposkost gosposki, imeniten videz / ekspr. presenetila jih je gosposkost njegovega stanovanja
Celotno geslo
Etimološki
imẹ̑ -na s
Celotno geslo
Etimološki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 66
Dostopnost