mož
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Jezikovna
Navezovanje na samostalnik srednjega spola
Katera varianta je pravilna in zakaj?
- Leto, na katerega se nanaša podatek.
- Leto, na katero se nanaša podatek.
Celotno geslo
ePravopis
Navzikaa
Predlog
Navzikae imenovalnik tudi Nausikaa samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [nau̯zíkaa], rodilnik [nau̯zíkae]
BESEDOTVORJE: Navzikain
Celotno geslo
ePravopis
Nemeza
Predlog
Nemeze imenovalnik tudi Nemezis samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grška boginja maščevanja
IZGOVOR: [némeza] imenovalnik tudi [némezis], rodilnik [némeze]
BESEDOTVORJE: Nemezin
Celotno geslo
ePravopis
Nika
Predlog
2 Nike imenovalnik tudi Nike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grška boginja zmage
IZGOVOR: [níka] imenovalnik tudi [níke], rodilnik [níke]
BESEDOTVORJE: Nikin
Celotno geslo
ePravopis
Nioba
Predlog
Niobe imenovalnik tudi Niobe samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [nijóba] imenovalnik tudi [nijóbe], rodilnik [nijóbe]
BESEDOTVORJE: Niobin
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
nọ̑minativ -a m
Pleteršnik
Celotno geslo
Ziljski
oblekan oblekana oblekano pridevnik
aƀlẹ̀ːkən
zakrpan
je cìəu̯ aƀlẹ̀ːkən
[spùəđn’e xwáːče] sa že stáːre m̥ pa‿(a)ƀlẹ̀ːkane
Celotno geslo
ePravopis
Odisej
Predlog
Odiseja imenovalnik tudi Odiseus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [odisêj] imenovalnik tudi [odíseus], rodilnik [odisêja]
BESEDOTVORJE: Odisejev
Celotno geslo
ePravopis
Ojdip
Predlog
Ojdipa imenovalnik tudi Ojdipus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [ojdíp] imenovalnik tudi [ojdípus], rodilnik [ojdípa]
BESEDOTVORJE: Ojdipov
SSKJ²
òn ôna -o stil. -ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nj oziroma -enj [ənj] , če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njêj tudi njèj tudi njì, njó, njêj tudi njèj tudi njì, njó, enklitično rod. je, daj. ji, tož. jo, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -njo; s. kakor m., le tož. ôno stil. onó tudi njêga; mn. m. ôni stil. oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími, enklitično rod., tož. jih, daj. jim, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nje; ž. ône stil. oné dalje kakor m.; s. ôna stil. oná dalje kakor m.; dv. m. ônadva tudi onádva stil. ôna, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh stil. njú, njíma tudi njíma dvéma, njíju tudi njìh tudi njìh dvá stil. njú, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh tudi njíma tudi njíma dvéma, njíma tudi njíma dvéma, enklitično rod., tož. ju in jih, daj. jima, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nju; ž. ônidve stil. onédve dalje kakor m., le tož. njíju tudi njìh tudi njìh dvé stil. njú; s. kakor ž. (ȍ ó)
1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: tudi on se boji; voznik je v bolnišnici, onidve pa sta nepoškodovani; vendar ima prav on in ne ti; nihče ni tako močen kakor on; ekspr.: čakaj, on ti bo že pokazal; kdo drug, če ne ona; elipt.: kdo je to rekel? Ona; on pa poštenjak, kje neki; on da bi to storil / pog., iron. ne mara zanj, pozna on take prijatelje / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ona in brat se dobro razumeta; oni trije so mrtvi; ona, edinka, sme delati vse, kar hoče
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: del njega samega; njemu verjameš; stori to njim na ljubo; kaj to njej mar; vprašaj njega, on vse ve; ekspr. še njega je treba / nič se ga ne boj; ne poznam ga; koliko jih je; jih res ne poznaš; knjiž. hranil je zaupano mu skrivnost; včeraj sem jo srečal / pog. ga malo briga, če drugi stradajo
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez njega bomo težko uspeli; pametnejša je od njiju; med njimi ni razlik; za njih se nihče ne zmeni zanje / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: skrbno pazite nanj; odšel je ponjo
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: ni ga doma; sanja se ji; zebe jih; z njim je drugače njegov položaj je drugačen; z njima gre navzdol / knjiž. kaj mu je storiti mora storiti
2. v dajalniku, navadno v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: roka mu drhti; lice se ji je zjasnilo; mati jima je hudo zbolela; bil jim je kakor oče / star.: slava njega spominu njegovemu; mladina, izročena njih varstvu njihovemu
3. v množini moškega spola, nekdaj, spoštljivo izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: pa kaj njim to pravim, prečastiti, oni imajo svoje skrbi; gospa, ali so oni pozabili torbico
● pog. on ima v hiši prvo besedo mož; pog. ona ga čaka pred gostilno žena; iron. kaj se repenči tole onó ta človek; star. njega dni je bilo vse drugače v nekdanjih časih; prim. ga1, jih, jo1
1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: tudi on se boji; voznik je v bolnišnici, onidve pa sta nepoškodovani; vendar ima prav on in ne ti; nihče ni tako močen kakor on; ekspr.: čakaj, on ti bo že pokazal; kdo drug, če ne ona; elipt.: kdo je to rekel? Ona; on pa poštenjak, kje neki; on da bi to storil / pog., iron. ne mara zanj, pozna on take prijatelje / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ona in brat se dobro razumeta; oni trije so mrtvi; ona, edinka, sme delati vse, kar hoče
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: del njega samega; njemu verjameš; stori to njim na ljubo; kaj to njej mar; vprašaj njega, on vse ve; ekspr. še njega je treba / nič se ga ne boj; ne poznam ga; koliko jih je; jih res ne poznaš; knjiž. hranil je zaupano mu skrivnost; včeraj sem jo srečal / pog. ga malo briga, če drugi stradajo
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez njega bomo težko uspeli; pametnejša je od njiju; med njimi ni razlik; za njih se nihče ne zmeni zanje / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: skrbno pazite nanj; odšel je ponjo
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: ni ga doma; sanja se ji; zebe jih; z njim je drugače njegov položaj je drugačen; z njima gre navzdol / knjiž. kaj mu je storiti mora storiti
2. v dajalniku, navadno v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: roka mu drhti; lice se ji je zjasnilo; mati jima je hudo zbolela; bil jim je kakor oče / star.: slava njega spominu njegovemu; mladina, izročena njih varstvu njihovemu
3. v množini moškega spola, nekdaj, spoštljivo izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: pa kaj njim to pravim, prečastiti, oni imajo svoje skrbi; gospa, ali so oni pozabili torbico
● pog. on ima v hiši prvo besedo mož; pog. ona ga čaka pred gostilno žena; iron. kaj se repenči tole onó ta človek; star. njega dni je bilo vse drugače v nekdanjih časih; prim. ga1, jih, jo1
Celotno geslo
ePravopis
Orest
Predlog
Oresta imenovalnik tudi Orestes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [orést] imenovalnik tudi [oréstes], rodilnik [orésta]
BESEDOTVORJE: Orestov
Celotno geslo
ePravopis
Orfej
Predlog
Orfeja imenovalnik tudi Orfeus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [órfej] imenovalnik tudi [órfeus], rodilnik [órfeja] tudi [orfêj], rodilnik [orfêja]
BESEDOTVORJE: Orfejev
Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo?
Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Jezikovna
Osebna lastna imena v imenih društev
Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.
Celotno geslo
Ziljski
pantelj panteljna samostalnik moškega spola
páːntl̥
1. trak 
dolg, ozek, tanek kos blaga
dolg, ozek, tanek kos blagasa .. mẹ́ːlẹ tọ̀ːt páːntl̥, đa sa cùə zavéːzalẹ m̥ pa đə je ƀˈwə fàːjn u̯óːsko
2. podveza
štúːɱfe, k sa đjàːlẹ ǥúːml’aste páːntl̥ne, đə sa stáːlẹ .. ǥòːr
Celotno geslo
Pohlin
pas [pȃs pasȗ] samostalnik moškega spola
pas, tj. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi okrog telesa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 170
Dostopnost