Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
pranost ž Koku tedaj vy ſlabe shene katere od nature h'tej nezhiſtoſti ſte mozhnu nagnene, bote sauppale nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost tož. ed. dellat (II, 513 s.) Verjetno tiskarska napaka namesto → prijaznost, ki v zvezi z delati pomeni ‛imeti nedovoljen ljubezenski odnos’.
Svetokriški
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi dober, pravičen: on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia
Svetokriški
pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
Svetokriški
predrag -a prid. predrag: nam she vſelej, ta kup predrah im. ed. m pride ǀ sakaj vam ſe sdy vſakateri kup pre drah im. ed. m ǀ Vni hishi meſſu jedò, rekozh de rib nemorio imeti, inu de ſo predrage im. mn. ž ǀ Nebeſſa ſo predrage im. mn. ž/s
Svetokriški
pregnan -a prid. 1. premeten, zvit: Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten, pregnan im. ed. m, ſerzhan, inu vſmilen ǀ levu ſe ſazhudi na taku pregnan im. ed. m odgvuor ǀ kakor una pregnana im. ed. ž, kunshtna, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ En drugi je hualil njegovu modru, inu pregnanu tož. ed. s govorjenie ǀ Rimlarij, inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani im. mn. m ludje 2. pameten: kadar ta pregnani im. ed. m dol. Malar Zeuxes je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat, je bil po desheli te ner lepshi dekelze sbral ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani im. mn. m Poeti pravio
Svetokriški
premoči -morem dov. 1. moči: jest hozhem lete moje dobre priatele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat kulikain premorem 1. ed. ǀ koku ti premoresh 2. ed. tulikain terpèti ǀ lahko premorish 2. ed. tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ vidjo kaj premore 3. ed. ta strah ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere, de nikuli obedn vezh y nepremore +3. ed. pomagat ǀ my ſe pofliſſamo kar premorimo 1. mn. ǀ s' gnado boshio pak vſe premorémo 1. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny savesal de nezh vezh nepremorimo +1. mn. ǀ Bres tuoje S. Gnade nezh nepremoremo +1. mn. ǀ aku bote ſturili tu vaſhe, inu ſe pofliſsali kar premorite 2. mn. G. Bogu shlushiti ǀ Aku tedaj tulikajn premorio 3. mn. muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ po tem bodezhim poti tiga terpleina hodit nepremorio +3. mn. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh de tebe shtrajfat nepremorjo +3. mn. ǀ zhlovek ſi je pomagal, kar je premogal del. ed. m ǀ Obedn zhlovek bi ne premogil del. ed. m tulikajn saneſti ſvojmu Saurashniku ǀ Bug hotel de bi premogla del. ed. ž tu sturiti ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli del. mn. m s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat 2. premagati: S'tem bom premogal del. ed. m ſmert ǀ Philiſtery so bily njega lahku premogli del. mn. m, s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli del. mn. m, inu ranili tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh 3. biti dovolj premožen: jeſt nepremorim +1. ed. almoshno dati ǀ de ſi lih pohleunu yh s'en dar proſſio, s'to beſsedo, nimam, inu nepremorem +1. ed. vſelej s'hishe yh ſpravio ǀ Aku nepremoresh +2. ed. doſti dat, daj tu maihinu kar premoresh ǀ enimu petleriu pak eno restargano ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore +3. ed. ǀ poverniti Tebi nepremorimo +1. mn. ǀ ſe sgovariate, de nepremorite +2. mn. almoshno dati ǀ ony nepremorio +3. mn. taku lepu taiſto gvantat ǀ k'sadnimu sklene, de hozhe eno Zirku Bogu h' zhaſti ſiſidat, kadar bo premoril del. ed. m ǀ kadar bi premogli del. mn. m radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili 4. imeti, posedovati: S. Chryſologus pravi vam, katiri veliku nepremorite +2. mn., dajte eno droftinizo, de bote celli hleb prejeli ǀ je ſuete ſacramente andohtlivu prejela, inu kar je premogla del. ed. ž vbuſhizom dalla ǀ ta S: Mosh Saba prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli del. mn. m
Svetokriški
prepisati dov. prepisati: vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil, inu perpiſsat nedol. perpustil (I/1, Uvod) ǀ aku ſò hoteli Bukve imeti ſo mogli edn od tiga druſiga prepiſſat nedol. (V, 458)
Svetokriški
prijatelj -(n)a/-tlja m 1. prijatelj: velik priatel im. ed. Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ Sim shlishal moj prjatel im. ed., de ſte shelel smano govorit ǀ na mejſti ſvojga priatela rod. ed. Oreſta je hotel umrejti ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna rod. ed. nepotroshtnu ſe je jokal ǀ podvisaj na pomozh tvojmu priatelu daj. ed. ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu priatelnu daj. ed. ǀ Vy povabite eniga priatela tož. ed. v' goſtie ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro, otroke, prjatela tož. ed., sheno ǀ vener je bil njemu odpuſtil, inu sa priatila tož. ed. vſel ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna tož. ed. do vekoma ǀ s' ſvoim Priatelam or. ed. ǀ Iest grem de ſe bom pogouuril s'mojm priatelnom or. ed. ǀ Sta bla dua goſpuda velika priatela im. dv. ǀ Sta bila dua shuleria velika priatelna im. dv. ǀ kakor ſe morebiti moij priateli im. mn. troshtajo ǀ Seſtre, Shlahta, inu Priately im. mn., vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij im. mn. Boshij ǀ Iobavi prijately im. mn. ſo ſe bily preshtrashili ǀ s' nepriatelnu priàtely im. mn. tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ de ſi glih ſo veliki prateli im. mn. Boshij ǀ Shlahta, inu priatelni im. mn. ſò njega kregali ǀ De bi my ſe pofliſali Priatelni im. mn. Boshy ratat ǀ ſlavu je bil vſel od vſih priatelou rod. mn. ǀ ſe more lozhit od shene, od mosha, od otrouk, inu priatelnou rod. mn. ǀ Ti kateri sa sdrauje tuojh Priatelnu rod. mn. ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem Priatelom daj. mn. ǀ je dial k' ſvoim priatlom daj. mn. ǀ v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom daj. mn. ǀ jest hozhem lete moje dobre priatele tož. mn. pohleunu bugat ǀ bò proſsil sa vaſs ſvoje priatéle tož. mn. ǀ nyh shlahto, inu prjatele tož. mn., ena taka velika shaloſt yh je obshla ǀ V' ſvoje Priatelne tož. mn. nema vupajnie poſtavit ǀ nej sta prebivala v'hishi ſvoj per shlahti, inu priatelnoh mest. mn. ǀ ſe taku s' tvojmy priately or. mn. andla ǀ ſe skrie u eno luknio s' ſvojmi priateli or. mn. ǀ tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily or. mn. 2. ljubček, priležnik: terbei de imà kakorshniga prjatela tož. ed., de taiſto taku guanda
Svetokriški
pripuščati nedov. dopuščati, dovoljevati: nam je prepovedal v'Nouem Teſtamenti vezh shen imeti, kakor v'ſtarem Teſtamenti je perpushal del. ed. m (V, 62)
Svetokriški
prošnjik -a m priprošnjik: zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike tož. mn. imeti (III, 59)
Svetokriški
puščava -e ž puščava: is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
Svetokriški
Rah(a)el -e ž osebno lastno ime Rahela: Rachael im. ed. de bi ta shpot te nerodovit nositi nei imela, ſama ſebi ſmert ſi ie voshila ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo, kakor Rachael im. ed. Jacoba Patriarca Shena ǀ zhedna, inu ſilnu lepa je bila Rachel im. ed. ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Rahael im. ed. ſa volo nje brumnoſti ǀ v'imenu te lepe Rahaelle rod. ed. ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello tož. ed. je bil Jacob doſſegil ǀ Zhe Jakob hozhe sa ſvojo Naveſto to lepo Rachaelo tož. ed. imeti, more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ Ie vidil Iacob to lepo Rahaelo tož. ed. Rahéla, lat. V Rachel, Jakobova žena in Jožefova mati (SP 1 Mz 29,6); → Bahela
Svetokriški
rajtinga -e ž račun, obračun: Ah moj Bug! kaj s'ena teshka rajtinga im. ed. bo leta ǀ bo samerkal, de niegova raitinga im. ed. je prekratka, inu de ſilnu doſti dolshan oſtane ǀ hozhem od te rajtinge rod. ed. danaſs govorit ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi daj. ed. poklizani ǀ kadar kuli bo dopadlu timu Krajlu Nebeskimu nas poklizat h' tej raitingi daj. ed. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat, njeh rajtingo tož. ed. zhistu, inu fliſsnu samerkajo ǀ kadar imajo rajtingo tož. ed. Bogu pred ſpovednikam dati ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo tož. ed. snami dellat ǀ ob taiſti nashi sadni uri bo Rihter Nebeski hotel od nas raitengo tož. ed. imeti ǀ G: Boga, katerimu ratengo tož. ed. bosh mogla dat ſe imash bati ǀ po moy rajtengi mest. ed. venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ nebomo mogli s' zhaſtio s' raitingo or. ed. vun priti ǀ hlapez nej mogal s' raitengo or. ed. vun priti ǀ zhakajo de bi rajtinge tož. mn. s'vamy ſturili ← srvnem. reitunge ‛račun’; → dati
Svetokriški
reči rečem dov. reči: Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči: saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
Svetokriški
regula -e ž redovno pravilo: meni moja Regula im. ed. prepovej ſe pelati v'kozhy, inu denarie imeti ǀ bo padla v' tu bodezhe ternje te oſtre pokure, katero s' ſabo perneſe Regula im. ed. S. Claræ ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo tož. ed. S. Claræ dershe ǀ dokler tvoj bratje bodo prau tvojo Sveto Regulo tož. ed. dershali ← lat. regula ‛merilo, pravilo, načelo’
Svetokriški
rojstvo -a s rojstvo: Ie gvishnu de Rojstvu im. ed. Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu ǀ Rojſtvu im. ed. tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu vſimu volnimu ſvejtu ǀ od rojſtua rod. ed. Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ od sazhetka tiga svejta, do rojstva rod. ed. Marie Diuize ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva rod. ed. ǀ NA PRASNIK SVETIGA, ROISTVA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIE ǀ skriunust Roijſtua rod. ed. Chriſtuſa Iesuſa ǀ vidite KuliKaj dobriga nam je doshlu s'Kusi tu S. rojstvu tož. ed. ǀ ob suojm rojstvi mest. ed. ǀ Per ſvojm rojſtvu mest. ed. pak hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje ǀ nad tem s. Rojstvi mest./or. ed. vſi ſe bomo resveſselili ǀ s'tuojm s. Rojstuam or. ed. ſi na ſveit perneſla vſſe troshte, inu veſselje ǀ taushent lejt pred Rojſtvam or. ed. Chriſtuſa JEſuſa ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam or. ed. Marie Divize ǀ Pred Roiſtuam or. ed. Chriſtuſa Jesusa, Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom or. ed. veſselilij prvo rojstvo prvorojenstvo: Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu tož. ed. Abelnavu, Patriarkat Abrahamau ǀ Eſau je bil sgubil ſvoje pervorajſtvu tož. ed. s' eno skledizo lezhe ǀ kadar je shlishal, de je sgubil ſvoje pervu rojſtvu tož. ed. ǀ Zhe Eſau je klagoval, dokler je bil sgubil ſvoje prevorojſtvu tož. ed.
Svetokriški
samo člen. samo: vſe kar je semelskiga sanizhuie, inu ſamu tu Nebeſhku yshzhe ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika ǀ Samu tu veimo de vſi ſmo poklizani, ali cilu malu je teh isvolenih ǀ pravio, de ſamù presheshtu ie prepovedanu
Svetokriški
sen sna m sen, spanje: Smert je ſadni ſen im. ed. (IV, 414) ǀ En drugi krat je bila tudi sbolela, inu nej mogla nej mogla ſna rod. ed. imeti (III, 439) ǀ ſe je Josephu v' ſnij mest. ed. perkasal (III, 33) → sni
Svetokriški
sila -e ž sila: pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo: jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili: po uſi ſilli je taiſto hotel imeti
Svetokriški
skleda -e ž skleda: ſreberna skleda im. ed. je njemu ukradena ǀ leta dua ſta is ene sklede rod. ed. ieidla ǀ s'ene ſklede rod. ed. ſta jedila ǀ v'roki eno skledo tož. ed. lepiga ſadu je imela ǀ Eſau je bil taku nepameten, de s'eno ſkledo tož. ed. lezhe je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ eno ſreberno shledo tož. ed. je bil ukradil ǀ najde pak v' skledi mest. ed. na mejſti capuna eno ſtrashno kroto ǀ sakaj nejſte tudi taiſtiga v'skledi mest. ed. ſapudili ǀ ſe poflisash sklede tož. mn., inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti ǀ ſazhneo v'sklede tož. mn. ſegat ǀ v'srebernih, inu v'slatih sKledah mest. mn. ga goſti ǀ v'skledah mest. mn. pak nej bilu druſiga kakor zukar < slovan. *skъděla ← rom. < lat. scutella; → škodelica
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 200
Dostopnost