Zadetki iskanja
17. st.: bizhovati ‘caedere flagris, tepſti’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 19. st.: bizhati ‘geißeln’ (Jarnik 1832: 9), bizhati ‘peitschen, geiseln’, bizhova̍ti -zhu̍jem ‘geiseln’ (Murko 1833a).
< psl. prvotno verjetno *bí-čь m (ap B), sekundarno (pod vplivom *bi̋-ti ‘tolči’) *bi̋-čь m (ap A).
Pozno srvn. pîtsche f ‘bič’ (> nvn. Peitsche ‘isto’) je bilo izposojeno iz slov. predloge (Štrekelj, ČZN V, 1908, 53; Kluge 1995: 619), enako tudi romun. bi'cĭŭ ‘bič’ (Tiktin 1903–1925: I:184; Skok 1971–1974 l.c.; SP l.c.). V Bezlaj ESSJ l.c. omenjenega štaj. n. Witsch ‘bič’ Štrekelj l.c. ne navaja.