Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
zamaknjen -a prid. zamaknjen, tj. ekstatičen, duševno usmerjen v nadnaravno in neobčutljiv za vse ostalo: En dan leta Sveti Evangeliſt je bil samaknen im. ed. m, ter je vidil, de 24 krajlou ſo bili na ſvoje kolena, inu oblizha padli pred Jagnatam Boshym ǀ od velike slatkuſti je ſamaknen im. ed. m ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena im. ed. ž ǀ Enà bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena im. ed. ž, ter je vidila, de Jesus je gartroshe tergal ǀ Angeli ſo bily od zhuda, inu troshta samakneni im. mn. m ǀ Menite taisto uro v'Nebu samakneni im. mn. m biti
Svetokriški
zamekniti se dov. zamakniti se, tj. intenzivno se usmeriti v nadnaravno in imeti privide ter biti neobčutljiv za vse ostalo: S. Joannes ſe je bil samaknil del. ed. m (III, 243) ǀ kadar kuli je shlishal imenovati Nebeſſa, prezei ſe je samaknil del. ed. m (V, 194) ǀ videozh tajſto Nebesko lepoto ſe je bil skoraj ſamaknil del. ed. m (II, 228)
Svetokriški
zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
Svetokriški
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv: on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
Svetokriški
zapopasti -padem dvovid. 1.dov. ujeti, zgrabiti: sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti nedol., de bi ga mogli obtoshit ǀ ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle, inu dokler letu nej mogal sgruntat, inu sapopaſti, ſe vershe noter v' morje, rekozh: dokler jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti, sapopadi vel. 2. ed. ti mene 2. dvovid. razumeti: leto nej mogal sgruntat, inu sapopaſti nedol. ǀ jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti nedol. 3. nedov. vsebovati: Letu prikaſajne velike skriunosti sapopade 3. ed. ǀ Sakon duei pershoni sapopade 3. ed. ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade 3. ed. tu slatku Imè Ieſus ǀ Iſraeliterij kadar ſo bily sazheli pokushat mano, katera vſe ſlatkuſti je v' ſebi ſapopadla del. ed. ž ǀ je gledala de tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt boshio je v' ſebi ſapopadlu del. ed. s zapopasti se nedov. biti na voljo razumevanju: Imate vejdit de ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni, v'kateri duanaist skriunusti ſe sapopade 3. ed. ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu ſapopade 3. ed. ǀ Kakor ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio 3. mn. ǀ katiri offri veliko skriunost v' ſebi sapopadeio 3. mn. Drugi zapis vsebuje besedno igro, v kateri je treba nedoločnika razumeti v drugem, velelniško obliko pa v prvem in tretjem pomenu hkrati.
Svetokriški
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
Svetokriški
zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.
Svetokriški
Zeno -na m osebno lastno ime Zenon: S. Zeno im. ed. je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah, od kot pride, de ta zhlovik tulikain shtima tu truplu, kateru druſiga nej, ampak prah, inu pepel ǀ Zeno im. ed. ſe zhes ſvoje grehe ſgreva ſe ſpovej ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga pyaniga Zenona rod. ed. ǀ Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi … Zenona tož. ed., kateri shivu v'grobah per teh mertvih prebiva 1. Sv. Zénon, it. Zeno, škof v Veroni (362–371/2) 2. Verjetno je mišljen vzhodnorimski cesar Zénon, gr. Ζήνων (474–475 in 476–491).
Svetokriški
zlobnost -i ž jeza, bes: ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi inu neſvaril v' ſvoi slobnoſti mest. ed. (V, 632 s.) Prevod citata Domine ne in furore tuo arguas me, neque in ira tua corripias me.
Svetokriški
zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
Svetokriški
znajden prid. najden: Ob ſvojm zhaſſu je Bogu dopadil, inu pravizhen je snajden im. ed. m Citat na začetku pridige, prevod lat. In diebus ſuis placuit DEo, & inventus eſt Juſtus.
Svetokriški
zrejati nedov. zoreti: aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.
Svetokriški
zvezda -e ž zvezda: Venus je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda im. ed. ǀ ſvesda im. ed. Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda im. ed., inu Iſraëlska vejza ǀ bi nebil ratal … is Svetle ſvejsde rod. ed., ena paklenska glauna ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde rod. ed. ǀ Perglihaio Mario Divizo … Eni sfetli ſvejſdi daj. ed. Danizi ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo tož. ed. Daniza imenouano ǀ taiſti folk nemore vidit to ſvesdo tož. ed. Polaris ǀ prezei je bil poklizal eno novo ſveſdo tož. ed. ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo tož. ed. vgledali ǀ Bug skuſi ſveisdo tož. ed. ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil ǀ zhlovik ie pod tako svesdo or. ed. rojen ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej ſvejsdi im. dv. ǀ ſvejsde im. mn. ſò v' ſvoj ordingi ſtale, inu tekle ǀ ſvesde im. mn. opoldne ſo ſe vidle ǀ Svesde im. mn. bodo s'Nebeſs padale ǀ nesnane, inu zhudne svesde im. mn. ſe ſo vidile ǀ ſe ſvètiti, kakor te ſveſde im. mn. ǀ Svejsde im. mn. Katere na glavi imash ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde im. mn., katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ Svèſde im. mn. sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ dushe nej ſo ſvèsde im. mn., kokar Appolinaris pravi ǀ zhudne sveſde im. mn. v'luftu ſe Kasheio ǀ Ziſtu je Nebu, rumenu je ſonze, ſvetle ſò ſvajſde im. mn. ǀ Sveisde im. mn. nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale ǀ kulikajn je ſvejsd rod. mn. na nebeſſih ǀ sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd rod. mn. ǀ Jeſt vejm de letu Glynſnor nej mogal ſposnati is ſvejſd rod. mn. ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd rod. mn. ǀ od svesd rod. mn. suojga rojstvua je podvarshen ǀ bote vidili tu rumenu ſonce ſtati na ſred teh svèsd rod. mn. ǀ ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd rod. mn. ǀ v'suoij deſni roki je dershal ſedem ſueisd rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam daj. mn. ta Firmament ǀ Sapovej ſvejsdom daj. mn. de ſe imajo zhes Sisara vojskovati ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde tož. mn. ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde tož. mn. na nebu, inu peiſih v'mory ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde tož. mn. na Nebeſsyh sishteti ǀ Gospodar zhes ſveſde tož. mn. ǀ Kadar je hotel ſtvarit Svejsde tož. mn., luno inu ſonze ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde tož. mn. na Nebeſsih ǀ v 'roki pak dershi sueisde tož. mn. de te pravinzhne polona ǀ taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde tož. mn., luno, inu ſonze ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne, laſy v'kazhe, kry v' gartroshe, zholne v' ſvésde tož. mn. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde tož. mn., luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ per luni, inu ſvejsdah mest. mn. imà ſvoje prebivalszhe ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah mest. mn. ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi, inu na Luni, inu na Suesdah mest. mn. ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami or. mn. ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy or. mn. ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij or. mn., inu Planèti ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy or. mn. Beseda se uporablja tudi v pomenu ‛planet’, saj se kot zvezde omenjajo Venera, Danica in Jupiter.
Svetokriški
želje -a s želja, hrepenenje, poželenje: ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje im. ed. po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje im. ed. ſadobj en velik lon per Bugu ǀ od veliziga shelja rod. ed. Serce mu je hotelu ſe vtergat ǀ Kosha tudi pomeni shelje tož. ed., inu nagnenie tiga zhloveka Pleteršnik navaja samostalnik srednjega spola žélje po Jarniku in Murku.
Svetokriški
živenje -a s 1. življenje: Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež: nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
Svetokriški
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Število zadetkov: 537