Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Zadetki iskanja
Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?
V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?
V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.
Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.
Stanje v priročnikih:
- v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
- v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
- v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.
Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.
Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?
Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...
V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?
Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?
Kako se pravilno glasi ženska oblika samostalnika plemenitež – plemenit človek?
Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.
Zanima me, ali je pravilno poimenovanje geografinja ali geografka.
Pozdravljeni! Za ž. sp. sam. lovec je uveljavljena oblika lovka, kar navaja tudi SSKJ. Pojavilo pa se je mnenje, da je lovka tudi priprava. Zato naj bi bila ženska, ki lovi, lovkinja ali lovica.
Lepo prosim za Vaše mnenje in se Vam zanj najlepše zahvaljujem.
Nekoliko popravljam in dopolnjujem vprašanje, ki sem ga zastavil včeraj. Sem še malo brskal po virih, pa se mi kar odpirajo vprašanja. Gledal sem v Pravopis, pravila 994 in 1001–1005, pa si nisem ravno najbolj na jasnem.
V otroški pesmi Danila Gorinška Okrog sveta (revija Galeb, leto IV, št. 4, Trst 1959/60; https://galeb.it/public/uploads/2018/01/Galeb-6-4-red.pdf) sta uporabljeni besedi za dečka, ki odpotuje, golorokec in bosopetec. Golorokca ni mogoče najti v kakšnem slovarju, bosopetca pa je.
Za bosopetca je kot žensko obliko mogoče najti bosopetko (Pravopis, tudi SSKJ). Bi bilo za žensko obliko mogoče tudi uporabiti bosopetico? Ali pa je oblika na *petka edina sprejemljiva (prim. tudi dolgopetka; Pravopis in SSKJ)?
Kako pa bi lahko opisali deklico golih rok? Bi to lahko bila tudi golorokica [po analogiji s primeroma z interneta, kjer sem našel zadetka za enorokico (v enem forumu; https://www.alter.si/tema/v-upanju-na-bogato-odskodnino-si-je-namerno-odrezala-roko.2669188/page-3) in trdorokico (v eni kolumni; https://odkrito.svet24.si/clanek/kolumna/cao-bionda-620248)] oziroma goloročica ali pa bi lahko bila le goloročka (slednja po analogiji z enoročko; Pravopis)? Primerov, ki se nanašajo na druge samostalnike moškega spola, ki vključujejo roke (brezrokec, četverorokec, črnorokec, dolgorokec, hitrorokec, kosmatorokec, samorokec in težkorokec), nisem ne v slovarjih ne na internetu našel za žensko obliko. Sem pa našel primer dvoročke v Pleteršnikovem slovarju, vendar se ta nanaša na vrč. V Pleteršnikovem slovarju je navedena tudi beloročka, vendar brez opisa. Iz nemškega pojma "die Weißhändige" pri iskanju po internetu najdem Izoldo in domnevam, da opisuje beloroko žensko.
In podobno v primeru opisovanja deklice glede na druge dele telesa, npr. zlati lasje – zlatolaska (Pravopis in SSKJ) ali lahko tudi zlatolasica, rdeča lica – rdečelička (Besedišče) ali lahko tudi rdečeličica, bose noge – bosonožka (Pravopis) ali lahko tudi bosonogica (po analogiji z dolgonogica iz Nove besede)/bosonožica, modre oči – modroočka (po analogiji z enoočka; Pravopis) ali lahko tudi modrookica/modroočica (po analogiji z zlatoočica; Besedišče)?
Sprašujemo se, kakšen izraz se uporablja za poklic, ki se ukvarja s pogrebi. V sskj sem našla pogrebnik. Nisem pa našla ženske oblike. Kaj je bolj primerno pogrebec ali pogrebnik in kako poimenovati žensko obliko tega poklica?
Zanima me, če je mogoče besedo računovodja uporabiti tudi za osebno ženskega spola. Marsikomu je taka rešitev tuja (zaradi obstoječe ženske oblike računovodkinja). Kako pa je s parom zborovodka – zborovodkinja? Je tu kaj pomenskih razlik?
M. Z.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 169
- 170
- 171
- 172
- 173
- Naslednja »
Dostopnost