Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
prostórček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od prostor: iskati prazen prostorček; odpočili so se na lepem prostorčku v gozdu / za to sobo je še en prostorček / pridobiti si prostorček v dekletovem srcu
SSKJ
prostovóljec -jca m (ọ̑) kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo
// kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
SSKJ
protékcija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju
  2. 2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam
SSKJ
protéktor -ja m (ẹ́) knjiž. pokrovitelj, zaščitnik: iskati vplivne protektorje / protektor šole
♦ teh. zunanja gumena plast avtomobilskega plašča, ki ščiti nosilno ogrodje
SSKJ
pustolóviti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko iskati pustolovščine: pustoloviti po svetu
SSKJ
ráčka -e ž (á) 
  1. 1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački
  2. 2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko
    // plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko
SSKJ
rádar -ja m (ā) naprava za določanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomočjo oddajanja in sprejemanja odbitih radijskih valov: namestiti radar na ladjo, opazovalnico; iskati, odkriti z radarjem; antena radarja; občutljiv kot radar / daljinski, iskalni, kontrolni radar
♦ meteor. vremenski radar s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; teh. laserski radar
SSKJ
razbégel -gla -o [əu̯] prid. (ẹ́) knjiž. ki se je razbežal: iskati razbegle otroke / razbegla čreda
SSKJ
razbitína -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn. ostanki razbitega večjega predmeta, predmetov: morje je naplavilo razbitine; potegniti truplo izpod razbitin; med razbitinami iskati ponesrečence / ladijske, letalske razbitine / razbitine starih posod črepinje; pren., ekspr. razbitine sreče, življenja
    ●     ekspr. razbitina že dolgo leži ob cesti poškodovano vozilo; knjiž. razbitine uporniške vojske ostanki
  2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: njen mož je samo še razbitina
SSKJ
razgledováti se -újem se nedov. (á ȗ) 
  1. 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju
  2. 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali
  3. 3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini
  4. 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo
    ●     ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih
    razgledováti zastar.  ogledovati, pregledovati: vojaki razgledujejo okolico stavbe
    razgledujóč se -a -e: razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov
SSKJ
razlága -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa
    ♦     jur. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike; lingv. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo
  2. 2. glagolnik od razlagati 3-6: s tem je končal razlago vprašanj / po izpraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage
SSKJ
razločeválen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razločevalna sredstva; razločevalno znamenje
    // po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razločevalni element; razločevalne značilnosti pojavov / iskati razločevalne znake med dvema rastlinskima vrstama
  2. 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: razločevalni pomen jezikovnega sredstva
SSKJ
raztrésenje -a s (ẹ̑) glagolnik od raztresti: raztresenje moke / iskati raztresenje v delu
SSKJ
réja -e ž (ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma
    // hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
    ♦     vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
  2. 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
  3. 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
    ●     redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj
SSKJ
resníca -e ž (í) 
  1. 1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico
  2. 2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati
  3. 3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara
  4. 4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev
  5. 5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo
  6. 6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne
    // ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli
    ●     resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona
    ♦     filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; jur. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk
SSKJ
réšnji -a -e prid. (ẹ́) 
  1. 1. star. rešilen: iskati rešnji izhod
  2. 2. rel., v zvezi sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
    // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
    ♦     rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
SSKJ
ríba -e ž (í) 
  1. 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino
    // poljud. kit je največja morska riba morski sesalec
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
  3. 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
    // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
    ●     ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
    ♦     astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
SSKJ
ríti ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ) 
  1. 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu
    // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja
  2. 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš
    // zvončki že rijejo iz zemlje
  3. 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih
  4. 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo
  5. 5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo
    ●     ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar
    rijóč -a -e: prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
SSKJ
robìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od rob1: iskati zajedo ali robič za oporo / stati na robiču nad globino
SSKJ
rúda -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude
♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene
Število zadetkov: 243