Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
iskra ► ˈiːskra -e ž
Pleteršnik
iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
SSKJ²
ískrica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od iskra: iskrice so letele, švigale daleč naokrog / iskrice v očeh / če bi bila v njem vsaj iskrica dobrote, bi se to ne zgodilo; niti iskrice upanja ni imel več
Pleteršnik
ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.-Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
SSKJ²
iskrílo -a s (í)
elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo: krogelno iskrilo
Celotno geslo Sinonimni
iskrílo -a s
elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejopojmovnik
SINONIMI:
elektr. iskrišče
SSKJ²
iskríšče -a s (í)
1. teh. kraj, kjer preskakujejo električne iskre: na iskrišču nastane visokofrekvenčni električni tok
2. elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo; iskrilo
Celotno geslo Etimološki
iskrīti se – glej ískra
Celotno geslo Etimološki
iskrīv – glej ískra
SSKJ²
izkresáti -kréšem dov., izkrêši izkrešíte; izkrêsal (á ẹ́)
v zvezi z ogenj, iskra z močnim tolčenjem, udarjanjem ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: izkresati iskro; s kresilom je izkresal ogenj; pren., ekspr. izkresati iskrico ljubezni v kom
Celotno geslo Etimološki
jásen1 -sna prid.
Besedje16
jiskra gl. iskra itd. ♦ P: 1 (DJ 1575)
Jezikovna
Kako sklanjamo ime »RTV Slovenija«?

RTV Slovenija: kako se sklanja (razvezano in nerazvezano)?

Celotno geslo Frazemi
kràj Frazemi s sestavino kràj:
brez kônca in krája, kràj nesréčnega iména, níti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, tó so záme špánski kráji
Svetokriški
krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
SSKJ²
netílo -a s (í)
1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo
2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo
3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost
Celotno geslo Etimološki
netīti nẹ́tim nedov.,
Celotno geslo Sprotni
odsesoválni pridevnik
    1. ki je v zvezi z odsesovanjem, odstranjevanjem s sesanjem, zračnim vlekom 
      1.1 ki se uporablja pri odsesovanju  
ETIMOLOGIJA: ↑odsesovati
SSKJ²
ožárek -rka m (ȃ)
nar. zahodno ogorek, iskra: ožarki so padali iz dimnika na gosto kakor snežinke
SSKJ²
preskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo
2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom
3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega
4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico
● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega
♦ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke
    preskakováje :
    stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati
    preskakujóč -a -e:
    teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek
Število zadetkov: 63