vréča -e ž (ẹ́)
1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena, polivinilna vreča; polna, raztrgana vreča; vreča iz jute; padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom / cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča
// vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke
2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko / spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem / kožna vreča organa, žleze
● evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
vretênce -a s (é)
1. manjšalnica od vreteno: naviti nit na vretence / vretence svile
2. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico: poškodovati si vretenca / hrbtenična vretenca
● ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh
♦ anat. križna, ledvena, prsna, vratna vretenca
3. bot. cvetni listi, razvrščeni na cvetni osi v isti višini: vretence čašnih, venčnih listov / rastlina s cvetnimi listi v vretencih
1. manjšalnica od vreteno: naviti nit na vretence / vretence svile
2. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico: poškodovati si vretenca / hrbtenična vretenca
● ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh
♦ anat. križna, ledvena, prsna, vratna vretenca
3. bot. cvetni listi, razvrščeni na cvetni osi v isti višini: vretence čašnih, venčnih listov / rastlina s cvetnimi listi v vretencih
SSKJ²
vretênčast -a -o prid. (é)
1. podoben vretencu: vretenčasti okraski / vretenčasta oblika
2. sestavljen iz vretenc: vretenčasta hrbtenica
♦ bot. vretenčasta razvrstitev listov razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v isti višini
1. podoben vretencu: vretenčasti okraski / vretenčasta oblika
2. sestavljen iz vretenc: vretenčasta hrbtenica
♦ bot. vretenčasta razvrstitev listov razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v isti višini
SSKJ²
vrstníca -e ž (í)
1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti: njene vrstnice so se že poročile; dopisovati si z vrstnicami / vsa šolska leta sta si bili vrstnici tovarišici, sošolki
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki ima isti položaj, opravlja isto dejavnost: njegova pesniška vrstnica / kobila je na dirki prehitela svojo vrstnico
3. oseba, žival v razmerju do druge istovrstne osebe, živali: napako bi ženska raje oprostila moškemu kot svoji vrstnici / riba je hlastnila po svoji vrstnici
● ekspr. ta pesem nima vrstnice je najboljša
1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti: njene vrstnice so se že poročile; dopisovati si z vrstnicami / vsa šolska leta sta si bili vrstnici tovarišici, sošolki
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki ima isti položaj, opravlja isto dejavnost: njegova pesniška vrstnica / kobila je na dirki prehitela svojo vrstnico
3. oseba, žival v razmerju do druge istovrstne osebe, živali: napako bi ženska raje oprostila moškemu kot svoji vrstnici / riba je hlastnila po svoji vrstnici
● ekspr. ta pesem nima vrstnice je najboljša
SSKJ²
vrstník -a m (í)
1. moški v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti: večji je od njega, čeprav sta si vrstnika; bil je najmočnejši med vrstniki; hvali se pred vrstniki / ekspr. vrstniki njegove mladosti mladostni tovariši / vrstniki po letih, starosti
2. moški v razmerju do druge osebe, ki ima isti položaj, opravlja isto dejavnost: družiti se z vrstniki; njegovi portreti presegajo dela domačih vrstnikov
● ekspr. tak revež je, da nima vrstnika zelo velik; ekspr. slap ima po svoji lepoti malo vrstnikov malo je enako lepih; ekspr. macesen je ozelenel dosti pred svojimi vrstniki drugimi macesni
1. moški v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti: večji je od njega, čeprav sta si vrstnika; bil je najmočnejši med vrstniki; hvali se pred vrstniki / ekspr. vrstniki njegove mladosti mladostni tovariši / vrstniki po letih, starosti
2. moški v razmerju do druge osebe, ki ima isti položaj, opravlja isto dejavnost: družiti se z vrstniki; njegovi portreti presegajo dela domačih vrstnikov
● ekspr. tak revež je, da nima vrstnika zelo velik; ekspr. slap ima po svoji lepoti malo vrstnikov malo je enako lepih; ekspr. macesen je ozelenel dosti pred svojimi vrstniki drugimi macesni
SSKJ²
vrstníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vrstnike ali vrstništvo: vrstniška pomoč; vrstniške skupine; vrstniško nasilje / vrstniško svetovanje svetovanje, pri katerem sta svetovalec in svetovanec približno iste starosti oziroma pripadata isti socialni skupini
nanašajoč se na vrstnike ali vrstništvo: vrstniška pomoč; vrstniške skupine; vrstniško nasilje / vrstniško svetovanje svetovanje, pri katerem sta svetovalec in svetovanec približno iste starosti oziroma pripadata isti socialni skupini
SSKJ²
vsèlej prisl. (ȅ)
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč
// izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj
2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago
// v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito
3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega
● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč
// izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj
2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago
// v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito
3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega
● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
SSKJ²
vzdôlžen -žna -o [wzdou̯žən] prid. (ȏ)
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: vzdolžni rob mize; vzdolžne oznake na cestišču / vzdolžni prerez, presek; vzdolžna os / vzdolžni padec terase; obleka ima vzdolžno zapenjanje
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: vzdolžni rovi; prečni in vzdolžni tramovi
● knjiž. vzdolžna metoda proučevanja pojava metoda, pri kateri se pojav proučuje v daljši dobi
♦ alp. vzdolžni klin klin s konico v isti smeri z ušesom; biol. vzdolžna delitev; fiz. vzdolžno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije; longitudinalno valovanje; med. vzdolžna lega plodu v maternici
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: vzdolžni rob mize; vzdolžne oznake na cestišču / vzdolžni prerez, presek; vzdolžna os / vzdolžni padec terase; obleka ima vzdolžno zapenjanje
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: vzdolžni rovi; prečni in vzdolžni tramovi
● knjiž. vzdolžna metoda proučevanja pojava metoda, pri kateri se pojav proučuje v daljši dobi
♦ alp. vzdolžni klin klin s konico v isti smeri z ušesom; biol. vzdolžna delitev; fiz. vzdolžno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije; longitudinalno valovanje; med. vzdolžna lega plodu v maternici
SSKJ²
vzporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
enak, podoben čemu
a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
// publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
♦ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; glasb. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; jezikosl. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
enak, podoben čemu
a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
// publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
♦ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; glasb. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; jezikosl. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
- vzporédno prisl.:
vzporedno se premikati; vzporedno vezan
♦ bot. vzporedno žilnat list list z vzporedno razporejenimi stranskimi žilami
SSKJ²
vzporédnica -e ž (ẹ̑)
1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica
2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti
3. oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred; paralelka: odpreti novo vzporednico; učiti v vzporednicah / slovenske vzporednice na italijanski šoli oddelki
4. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: odkriti več vzporednic med slikama; idejna, stilna vzporednica / ta nagrada je nekakšna vzporednica Nobelove nagrade
♦ jezikosl. domače besede in njihove tuje vzporednice
5. publ. primerjanje, enačenje: te vzporednice ne sprejemam / potegniti vzporednico čemu, s čim
1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica
2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti
3. oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred; paralelka: odpreti novo vzporednico; učiti v vzporednicah / slovenske vzporednice na italijanski šoli oddelki
4. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: odkriti več vzporednic med slikama; idejna, stilna vzporednica / ta nagrada je nekakšna vzporednica Nobelove nagrade
♦ jezikosl. domače besede in njihove tuje vzporednice
5. publ. primerjanje, enačenje: te vzporednice ne sprejemam / potegniti vzporednico čemu, s čim
SSKJ²
vzvòd vzvóda m (ȍ ọ́)
1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen: premakniti, prestaviti vzvod; pritisniti na vzvod; dvigniti kamen z vzvodom; vzvod pri stiskalnici / za vzvod uporabiti palico / krmilni, sprožilni vzvod; odpiralni vzvod ključavnice; ravni, ročni vzvod; vodnjak na vzvod
♦ adm. črkovni vzvod vzvod pri mehanskem pisalnem stroju, na koncu katerega je črka; avt. vzvod za plin; fiz. enakoročni vzvod ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; enokončni vzvod ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča; ročica vzvoda; šport. vzvod prijem pri nekaterih borilnih športih, pri katerem se uporabi roka, del telesa kot vzvod, ki naj spravi nasprotnika iz ravnotežja ali ga prisili, da bi popustil
2. ekspr., s prilastkom kar z delovanjem, posledicami omogoča, zavira, usmerja kako dogajanje, dejavnost: dobiček, cena in drugi ekonomski vzvodi; vzvodi napredka / ključni vzvodi družbe
1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen: premakniti, prestaviti vzvod; pritisniti na vzvod; dvigniti kamen z vzvodom; vzvod pri stiskalnici / za vzvod uporabiti palico / krmilni, sprožilni vzvod; odpiralni vzvod ključavnice; ravni, ročni vzvod; vodnjak na vzvod
♦ adm. črkovni vzvod vzvod pri mehanskem pisalnem stroju, na koncu katerega je črka; avt. vzvod za plin; fiz. enakoročni vzvod ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; enokončni vzvod ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča; ročica vzvoda; šport. vzvod prijem pri nekaterih borilnih športih, pri katerem se uporabi roka, del telesa kot vzvod, ki naj spravi nasprotnika iz ravnotežja ali ga prisili, da bi popustil
2. ekspr., s prilastkom kar z delovanjem, posledicami omogoča, zavira, usmerja kako dogajanje, dejavnost: dobiček, cena in drugi ekonomski vzvodi; vzvodi napredka / ključni vzvodi družbe
SSKJ²
zaporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa
2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote
♦ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov
1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa
2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote
♦ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov
- zaporédno prisl.:
zaporedno oštevilčiti
♦ elektr. zaporedno vezani kondenzatorji
SSKJ²
zaslíšanje -a s (ȋ)
glagolnik od zaslišati2: zaslišanje je trajalo dolgo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru
// uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju
♦ pravn. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
glagolnik od zaslišati2: zaslišanje je trajalo dolgo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru
// uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju
♦ pravn. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
SSKJ²
zasliševánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasliševati: zasliševanje prič, strank; zapisnik o zasliševanju
♦ pravn. križno ali navzkrižno zasliševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
glagolnik od zasliševati: zasliševanje prič, strank; zapisnik o zasliševanju
♦ pravn. križno ali navzkrižno zasliševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
SSKJ²
zavrtljáj -a m (ȃ)
1. glagolnik od zavrteti: z vsakim zavrtljajem ročice je bil bolj utrujen / po dveh zavrtljajih se ustaviti
2. publ., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan; kolo2: odigrati več zavrtljajev; rezultati zadnjega zavrtljaja
1. glagolnik od zavrteti: z vsakim zavrtljajem ročice je bil bolj utrujen / po dveh zavrtljajih se ustaviti
2. publ., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan; kolo2: odigrati več zavrtljajev; rezultati zadnjega zavrtljaja
SSKJ²
zvár -a m (ȃ)
1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki oklepata pravi kot
2. glagolnik od zvariti: zvar polomljenih delov
1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki oklepata pravi kot
2. glagolnik od zvariti: zvar polomljenih delov
SSKJ²
žíčnica -e ž (ȋ)
1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj
♦ mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj
♦ mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 217
Dostopnost