Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
podpíčje podpíčja samostalnik srednjega spola [potpíčje]
    1. ločilo iz vejice in nadpisane pike, ki se uporablja za ločevanje med seboj delno povezanih enot sporočila; znak: ;
      1.1. to ločilo kot znak, ki se uporablja v elektronski komunikaciji, programiranju; znak: ;
ETIMOLOGIJA: iz pod piko
Celotno geslo eSSKJ
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]
    1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
      2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
      2.2. igrača, ki predstavlja prašiča
    3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber
STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič
Celotno geslo eSSKJ
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
Celotno geslo eSSKJ
spodrívati spodrívam nedovršni glagol [spodrívati]
    1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: izpodrivati
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati
    3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodrivati
Celotno geslo eSSKJ
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tórklja tórklje samostalnik ženskega spola [tórklja]
    1. priprava za stiskanje olja iz oljk v obliki velike, navadno kamnite, okrogle posode z enim ali več stiskalnimi kolesi
      1.1. prostor s tako pripravo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Torkel iz lat. torculum
Celotno geslo eSSKJ
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]
    1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
    2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika
      2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
    3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’
Celotno geslo eSSKJ
vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola [wnúkinja]
    hčerina ali sinova hči
ETIMOLOGIJA: ↑vnuk
Celotno geslo eSSKJ
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
    3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
Celotno geslo eSSKJ
zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica]
    1. navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bívati -am nedov. (í)
1. prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi
2. eksistirati, biti2, obstajati1: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva
3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost
    bivajóč -a -e:
    ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega
SSKJ²
búrza -e ž (ȗ) rel.
1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička:
SSKJ²
centrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta
2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralno zaklepanje sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila / centralni komite [CK] v socializmu osrednje vodstvo komunistične partije
3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi sodobne vzgoje; centralna figura romana
♦ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki
    centrálno prisl.:
    stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.:, pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
SSKJ²
cíklus -a in cíkel -kla m (ȋ; í)
1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine
2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
♦ astron. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu
SSKJ²
cirkulár -ja m (ā)
1. dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari; okrožnica: po konferenci so dobili cirkular po vseh razredih gimnazije / cirkular prinaša najnovejšo vest
2. pog. cirkularka: pognati cirkular
SSKJ²
cúrek -rka m (ū)
1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe
2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek
♦ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri
SSKJ²
češúlja -e ž (ú)
1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej
2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj
♦ bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
češúljast -a -o prid. (ú)
poln češulj: češuljasta veja
♦ bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
čŕta -e ž (ŕ)
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
SSKJ²
denotát -a m (ȃ)
jezikosl. predmetnost ali pojavnost v razmerju do svojega poimenovanja brez čustvenega priznaka: sinonimi so različna poimenovanja za isti denotat
Število zadetkov: 973