ivér1 tudi íver -a m (ẹ̑; ȋ)
zastar. iver2: iveri so leteli izpod sekire na vse strani
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
ivér2 in íver -i ž (ẹ̑; ȋ)
1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri
2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice
3. knjiž. misel, izrek: drobne iveri in sentence
● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
♦ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri
2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice
3. knjiž. misel, izrek: drobne iveri in sentence
● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
♦ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
Geologija
Geologija
SSKJ²
ivéren in íveren -rna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil
ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil
SSKJ²
ivérje tudi íverje -a s (ẹ̑; ȋ)
več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh
♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik
več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh
♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik
Pravopis
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
odkrúšek -ška m (ȗ)
odkrušen drobec, kos: pri plezanju so se mu usipali na glavo odkruški; premogovi odkruški / na vse strani so leteli leseni odkruški iveri; pren., knjiž. natresel jim je nekaj odkruškov iz svojega bogatega življenja
// arheol. odkrušen kos prodnika: obdelovanje odkruškov v kameni dobi
odkrušen drobec, kos: pri plezanju so se mu usipali na glavo odkruški; premogovi odkruški / na vse strani so leteli leseni odkruški iveri; pren., knjiž. natresel jim je nekaj odkruškov iz svojega bogatega življenja
// arheol. odkrušen kos prodnika: obdelovanje odkruškov v kameni dobi
SSKJ²
prestrézati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf
2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke
// delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati nasprotnikove napade
3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore
4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale
// zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume
♦ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje
1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf
2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke
// delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati nasprotnikove napade
3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore
4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale
// zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume
♦ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje
- prestrezajóč -a -e:
branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast
SSKJ²
pŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja
// preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino
2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku
3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno
4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo
1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja
// preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino
2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku
3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno
4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo
- pŕskati se navadno v zvezi s koza, srna
kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: koze so se že začele prskati
- prskajóč -a -e:
prskajoč smeh; prskajoče iveri
Smučanje
SSKJ²
tŕska2 -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ)
1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
Celotno geslo
Frazemi
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
SSKJ²
Število zadetkov: 18
Dostopnost