Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]
    1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis
      1.1. korenina te rastline
      1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
čr̄pati1 -am nedov.
Pravopis
dekrepíden -dna -o; bolj ~ (ȋ) izobr. onemogel, izčrpan
dekrepídnost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. onemoglost, izčrpanost
Celotno geslo Frazemi
féniks Frazemi s sestavino féniks:
dvígniti se kàkor féniks iz pepéla, dvígniti se kot féniks iz pepéla, dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, vstáti kot féniks iz pepéla, vstáti kot ptìč féniks iz pepéla
Pravopis
izčŕpan -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) biti zelo ~
izčŕpanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
SSKJ²
izčŕpanost -i ž (r̄)
1. stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov
2. med. stanje skrajne telesne in duševne utrujenosti: kronično stanje izčrpanosti / duševna, telesna, vojna izčrpanost
Celotno geslo Sinonimni
izčŕpanost -i ž
GLEJ SINONIM: oslabelost
Pravopis
izmózgan -a -o; bolj ~ (ọ̑) poud. biti ves ~ |izčrpan, oslabel|
izmózganost -i ž, pojm. (ọ̑) poud. |izčrpanost, oslabelost|
SSKJ²
izmózganost -i ž (ọ̑)
ekspr. izčrpanost, oslabelost: izmozganost od dela
Pravopis
izpít2 -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ človek |izčrpan, oslabel|
izpítost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |izčrpanost, oslabelost|
SSKJ²
izpítost -i ž (ȋ)
ekspr. izčrpanost, oslabelost: kljub izpitosti je bil privlačen
SSKJ²
kaheksíja -e ž (ȋ)
med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije
Celotno geslo eSSKJ
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj
SSKJ²
matórost -i ž (ọ̄)
zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost
SSKJ²
nèmóč1 -í ž (ȅ-ọ̑)
stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose
Celotno geslo Sinonimni
nèmóč -í ž
stanje človeka, ki mu manjka močipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. brezmočnost, knj.izroč. brezpomočnost, knj.izroč. nemočnost, knj.izroč. nezmogljivost
GLEJ ŠE SINONIM: nebogljenost, šibkost
GLEJ ŠE: impotenca
SSKJ²
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ)
1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
    nótranje tudi notránje prisl.:
    svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Pravopis
strpljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) poud. |izčrpan, oslabel|: ~ obraz; ~ od hude bolezni
strpljênost -i ž, pojm. (é) poud. |izčrpanost, oslabelost|
Celotno geslo Etimološki
tegóba -e ž
Število zadetkov: 21