Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aróma2 -e ž (ọ̑)
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo; izboljšati aromo cigarete; aroma ananasa; aroma črne kave; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome; rumova, sadna, vanilijeva aroma; izdelek brez umetnih arom
SSKJ²
asanírati -am dov. in nedov. (ȋ)
izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde
SSKJ²
asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ)
množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
SSKJ²
avivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov:
SSKJ²
bonificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali; bonificirati pri ceni
2. izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje
SSKJ²
črédenje -a s (ẹ́)
glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja
SSKJ²
déloven -vna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delo:
a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● 
tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ 
adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; pravn. delovno pravo zakonske določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav
    délovno prisl.:
    delovno oblečen
SSKJ²
dodátek -tka m (ȃ)
1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu: izboljšati jed z dodatki; kavni dodatek; pecivo z dodatkom cimeta / fant je bil tako lačen, da je šel dvakrat po dodatek
 
obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo
// kar se doda k rednim prejemkom, k plači: prejemati dodatek / otroški dodatek izplačan upravičenim zavarovancem za otroke; položajni dodatek uslužbencem na določenem položaju; terenski dodatek za delo na terenu; varstveni dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
2. kar se da (k) čemu na koncu, pristavek: dodatek k razlagi, k zapisniku
SSKJ²
drúžbenoekonómski -a -o prid. (ȗ-ọ̑)
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: družbenoekonomski interesi delovnih ljudi; izboljšati družbenoekonomske razmere / družbenoekonomska baza materialna osnova družbenega življenja / družbenoekonomsko izobraževanje
 
ekon. družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenoekonomska ureditev
SSKJ²
formálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ 
filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
    formálno prisl.:
    delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
SSKJ²
glikémičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: izboljšati glikemični nadzor; živila brez glikemične obremenitve
// v zvezi glikemični indeks število (med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja: nizek, visok glikemični indeks
SSKJ²
gmôten1 -tna -o prid.(ó)
nanašajoč se na materialno osnovo za življenje, na življenjsko raven: izboljšati gmotni položaj v deželi; upoštevati je treba tudi gmotne razmere učenca; ugodno gmotno stanje / išče le gmotne koristi; življenje brez gmotnih skrbi / gmotna škoda na materialu, materialna
// nanašajoč se na denarna sredstva: za novo šolo bo potrebna izdatna gmotna pomoč občine; bila je v hudi gmotni stiski / za gradnjo so porabili mnogo gmotnih sredstev
    gmôtno prisl.:
    gmotno si je precej opomogel; gmotno podpirati koga; gmotno preskrbljen
SSKJ²
higiéna -e ž (ẹ̑)
1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene
2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena
♦ 
med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
SSKJ²
iluminácija -e ž (á)
1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo
// razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic
2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov
SSKJ²
izbóljšanje tudi zbóljšanje -a s (ọ̑)
glagolnik od izboljšati: izboljšanje higienskih razmer / izboljšanje vremena / izboljšanje hrane z dodatki; izboljšanje zemljišč z namakanjem / delo je vplivalo na izboljšanje otrokovega značaja / izboljšanje plače
SSKJ²
izbóljšati -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑)
1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala
2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati stroj izpopolniti
// povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / delo je izboljšalo otrokov značaj
3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale
♦ 
šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord
    izbóljšan in zbóljšan -a -o:
    izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja
SSKJ²
izboljšáva tudi zboljšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od izboljšati: izboljšava delovnih razmer; izboljšava telefonskih zvez
// kar je izboljšano: potrebne so še majhne izboljšave teksta / tehnične izboljšave pri strojih
♦ 
agr. izboljšava tal, zemlje povečanje rodovitnosti s tehničnimi postopki, z biološkimi, kemičnimi sredstvi
SSKJ²
izboljšljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izboljšati: izdelki so izboljšljivi
SSKJ²
izgláditi -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino
// slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti
2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike
● 
ekspr. izgladiti spor poravnati; avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil
    izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o:
    izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno
SSKJ²
izlúžiti -im, in izlužíti in izlúžiti -im tudi zlúžiti -im, in zlužíti in zlúžiti -im dov. (ū ȗ; ī ú)
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa; izlužiti s kislino; v vodi se zelenjava izluži
2. izdolbsti, izprati: voda je izlužila skalo
♦ 
agr. izlužiti vinsko posodo oprati jo z lugom, sodo, vročo vodo; les. izlužiti les z namakanjem lesa v vodi mu izboljšati nekatere fizikalne lastnosti
    izlúžen tudi zlúžen -a -o:
    izlužena snov; izluženo seme, zelišče
Število zadetkov: 102