Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
znojênje -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok
♦ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov
SSKJ
zunánji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
    // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo
  2. 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pri vpreženi živini pognal je zunanjega vola desnega
    // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke
    // zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi
  3. 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
    // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram
  4. 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih republik, držav
    // ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve
  5. 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
    // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic
  6. 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
  7. 7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti
    // realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
    // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila
  8. 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
    ●     zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
    ♦     anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astr. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; elektr. zunanji pomnilnik; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic
    zunánje prisl.: igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
    zunánji -a -e sam.: dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti

Slovar novejšega besedja

SNB
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
SNB
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
SNB
adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalín
    adrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
    urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
    adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
    šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
SNB
dopamín -a m (ȋ) med.
snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema: izločanje dopamina; Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče stanje, ki se pojavi pri pomanjkanju dopamina v možganih E ← nem. Dopamin, agl. dopamine iz DOPA, skrajšano iz d(ihydr)o(xy)p(henyl)a(lanine) 'dihidroksifenilalanin', + (↑)amín
SNB
endorfíni -ov m mn. (ȋ) med.
beljakovinske snovi, ki se vežejo na opiatne receptorje in tako zmanjšajo bolečino, povzročijo občutek sreče, dobrega počutja: izločanje endorfinov; sproščanje endorfinov; Razpolovni čas endorfinov v možganih, ki nam dajejo občutek vznesenosti, je le kakih pet minut E ← agl. endorphin ← frc. endorphine iz (↑)endo… + (↑)(mo)rfín
SNB
kortizól -a m (ọ̑)
hormon nadledvične žleze: hormon kortizol; raven kortizola; izločanje kortizola; Stres in posledično višja raven kortizola v telesu oslabi imunski sistem, smeh pa raven kortizola zniža E ← agl. cortisol, nem. Cortisol, Kortisol iz (↑)kortizón
SNB
opioídni -a -o [opijoidni] prid. (ȋ) farm.
ki je v zvezi z opioidi: opioidni analgetik; opioidno zdravilo; Ne nazadnje alkohol vpliva na izločanje opioidnih peptidov, malih molekul, ki nas sproščajo in vplivajo na dobro razpoloženje E ↑opioíd
SNB
serotonín -a m (ȋ) biol.
snov, ki nastaja v možganih in ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in prenašalca živčnih impulzov v sinapsah: raven serotonina; Spolna dejavnost spodbuja izločanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče E ← nlat. serotoninum iz (↑)sêrum + tvor. od (↑)tónus
SNB
stóma -e ž (ọ̑) med.
kirurško oblikovana odprtina, ki povezuje votli telesni organ s površino telesa: Odstranili so mu debelo črevo in naredili stomo, novo odprtino za izločanje blata E ← nlat. stoma ← gr. stóma 'usta'
SNB
zavirálecSSKJ -lca m (ȃ) farm.
1. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, blokator: Zaviralci histaminskih receptorjev H 2 znižajo bazalno izločanje kisline v želodcu za 12 ur, kar pomeni daljši učinek in so zato priporočljivi predvsem pri nočnem refluksu
2. snov, ki zavira ali preprečuje kak biokemični proces: V svetu že raziskujejo možnost zdravljenja malignomov z zaviralci encima telomeraze, ki je obetajoč nov način terapije tudi zaradi pričakovanih manjših stranskih učinkov E (↑)zavírati1 
Število zadetkov: 52