Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj, izobraženec: nazori, sloj inteligentov; ročni delavci in inteligenti / med tamkajšnjimi inteligenti je le malo intelektualcev
kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: ljubljanski japi; menedžerji in japiji
knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec
1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil
2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci
1. kulturen človek: divjaki in omikanci
2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi
knjiž. izobraženec: jezik študirancev
● zastar. študiranec za stavbe strokovnjak
1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari: iti k vedežu po nasvet / nekdaj vedež je kraljevi vojski napovedal zmago / kaj misliš, da sem vedež da vnaprej vem, kako bo, kaj bo
2. ekspr. kdor veliko ve: dela se vedeža, pa še tega ne ve; mali vedež je odgovoril tudi na drugo vprašanje / vedež na področju slikarstva poznavalec, strokovnjak
3. zastar. vedenje1, vednost: po mojem vedežu je bilo tako / narediti z vedežem vede, namerno
● zastar. pisati jih je učil duhovnik ali kak drug vedež izobraženec; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
inteligêntka -e tudi inteligéntka -e ž, člov. (ȇ; ẹ́) izobraženka
izšólanka -e ž, člov. (ọ̑) neobč. izobraženka
izšólančev -a -o (ọ̑) neobč.
omíkanka -e ž, člov. (ȋ) neobč.
omíkančev -a -o (ȋ) neobč.
šólanka -e ž, člov. (ọ̑) neobč.
šólančev -a -o (ọ̑) neobč.
študíranka -e ž, člov. (ȋ) neobč. izobraženka
študírančev -a -o (ȋ) neobč.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »