omíkanost -i ž (ȋ) knjiž.
1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / ekspr. omikanost stila izdelanost, izoblikovanost
2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
pedagoško-andragoški
Predlog
pedagoško-andragoška pedagoško-andragoško pridevnikpedagoški in andragoški
IZGOVOR: [pedagóško-andragóški]
Jezikovna
Pisanje poklicev »kmetijsko-podjetniški tehnik, »živilsko-prehranski tehnik« ipd.
Kako se pravilno zapišejo naslednji pridevniki: kmetijsko podjetniški (tehnik), živilsko prehranski (tehnik) in poklicno tehniško (izobraževanje)?
Jezikovna
Pisanje z veliko/malo začetnico programov v izobraževanju odraslih
Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?
SSKJ²
poklícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje
● ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela
nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje
● ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela
- poklícno prisl.:
veliko poklicno dela; poklicno mora prevoziti vsak dan dvesto kilometrov
SSKJ²
polítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko
♦ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko
♦ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
- polítično prisl.:
politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv
SSKJ²
polivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element
2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska
♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element
2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska
♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
SSKJ²
pomanjkljív -a -o prid. (ī í)
1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema
2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana
3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila
● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena
1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema
2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana
3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila
● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena
- pomanjkljívo prisl.:
pomanjkljivo govoriti tuje jezike; pomanjkljivo oblečena ženska; pomanjkljivo opremljeno stanovanje
Terminološka
Porabnik
Glede na SSKJ menimo, da sta potrošnik in porabnik sinonima ('kdor kaj porablja'). Na področju živinoreje v kontekstu porabe živil govorimo o porabnikih . Ali je to ustrezno? Predvidevamo, da so ekonomisti bolj naklonjeni izrazu potrošnik .
Glede na SSKJ menimo, da sta potrošnik in porabnik sinonima ('kdor kaj porablja'). Na področju živinoreje v kontekstu porabe živil govorimo o porabnikih . Ali je to ustrezno? Predvidevamo, da so ekonomisti bolj naklonjeni izrazu potrošnik .
Jezikovna
Pravila politične korektnosti
Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.
SSKJ²
predhóden -dna -o prid. (ọ̑)
ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo
// ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnje
♦ pravn. predhodna pogodba
ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo
// ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnje
♦ pravn. predhodna pogodba
- predhódno prisl.:
predhodno se dogovoriti; o tem so nas predhodno obvestili
SSKJ²
prèdizobrázba -e ž (ȅ-ȃ)
predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba
predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba
SSKJ²
prèdšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok
nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok
Prekmurski
presvečenjé tudi presvejčenjé -á s
1. razsvetljenje: Kaj Boug je té, ki je ſzijao vu ſzrczáj naſi na preſzvecsenyé ſzpoznanya dike Bo'ze KŠ 1771, 535; na preſzvecsejnyé poganom KM 1796, 91
2. izobrazba, prosvetlitev: On je vogerszko-módro Tovarisijo, ino Knisiscse osznóvo za preszvecsenyé králevcsánczov KOJ 1848, 122; govori káksi lejpi navuk povej za vodilo i preszvecsenyé KOJ 1845, 11
1. razsvetljenje: Kaj Boug je té, ki je ſzijao vu ſzrczáj naſi na preſzvecsenyé ſzpoznanya dike Bo'ze KŠ 1771, 535; na preſzvecsejnyé poganom KM 1796, 91
2. izobrazba, prosvetlitev: On je vogerszko-módro Tovarisijo, ino Knisiscse osznóvo za preszvecsenyé králevcsánczov KOJ 1848, 122; govori káksi lejpi navuk povej za vodilo i preszvecsenyé KOJ 1845, 11
SSKJ²
priučíti -ím dov., priúčil (ī í)
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil
2. navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil
2. navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti
- priučíti se star.
naučiti se, navaditi se, zlasti v stiku z okoljem: v tujini se je kmalu priučil jezika, jeziku / priučiti se branju / priučiti se šegam in navadam kraja / človek se vsemu priuči se vsega privadi
- priučèn -êna -o:
priučeni gibi; bil je izkušen in vsemu priučen / priučeni delavec delavec, ki opravlja delo, za katero ni potrebna poklicna izobrazba
Pravopis
priznán -a -o; bolj ~ (á) ~ strokovnjak; v družbi ~e vrednote
priznáni -a -o (á) šol. ~a izobrazba
priznánost -i ž, pojm. (á)
priznáni -a -o (á) šol. ~a izobrazba
priznánost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
priznáti -znám dov. (á ȃ)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo
// narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah
2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti
// izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven
● ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti
3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga
// izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo
4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe
5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo
// narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah
2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti
// izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven
● ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti
3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga
// izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo
4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe
5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno
- priznán -a -o
1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan
♦ šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 93
Dostopnost