Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
    1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
      1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
    2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla
    3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
Celotno geslo eSSKJ
fítomedicína fítomedicíne samostalnik ženskega spola [fítomedicína]
    veda, ki se ukvarja z zaščito in zdravljenjem kulturnih rastlin ob napadu škodljivcev, bolezni, ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. phytomedicine, nem. Phytomedizin, iz gr. phytón ‛rastlina’ + ↑medicina
Celotno geslo eSSKJ
formatírati formatíram nedovršni in dovršni glagol [formatírati]
    1. iz računalništva in informatike spremeniti, ponastaviti datotečni sistem nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
    2. ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. format, glej ↑format
Celotno geslo eSSKJ
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: ↑grafologija
Celotno geslo eSSKJ
hribolázec hribolázca samostalnik moškega spola [hribolázəc]
    2. profesionalni cestni kolesar, specializiran za vožnjo v klanec
ETIMOLOGIJA: ↑hribolaziti
Celotno geslo eSSKJ
júpi medmet
    1. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čim
    2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenja
ETIMOLOGIJA: kakor hrv. jupi, verjetno prevzeto iz amer. angl. yippie in naslonjeno na blagovno znamko oranžade Jupi, iz ju(goslovanska) pi(jača), ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja začela proizvajati Kolinska Ljubljana, ter na medmet ↑juhu
Celotno geslo eSSKJ
máčkast1 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast]
    1. manj formalno ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot posledico prekomernega uživanja alkohola
      1.1. manj formalno ki je posledica prekomernega uživanja alkohola
ETIMOLOGIJA: ↑maček
Celotno geslo eSSKJ
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
Celotno geslo eSSKJ
poprávec poprávca samostalnik moškega spola [poprávəc]
    1. manj formalno izpit iz predmeta, pri katerem je učenec, dijak ob koncu šolskega leta ocenjen negativno
    2. manj formalno, ekspresivno možnost popravljanja česa
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz popravni izpit
Celotno geslo eSSKJ
šofêrski šofêrska šofêrsko pridevnik [šofêrski] ETIMOLOGIJA: ↑šofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akupunkturológ -a m (ọ̑)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo: zdravnik akupunkturolog; izpit za akupunkturologa
SSKJ²
anatomíja -e ž (ȋ)
veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije
// zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
SSKJ²
ávtodvigálo -a s (ȃ-á)
naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: cisterno so dvignili s pomočjo avtodvigala; upravljalec avtodvigala; izpit za avtodvigalo
SSKJ²
bakalavreát -a m (ȃ)
najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat
♦ šol. bakalavreat zrelostni izpit
SSKJ²
blágor -gra m (ȃ)
1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor
// nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa
2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / lov. žarg. lovski blagor uspešen lov, obilen plen
3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil
♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
SSKJ²
blèf blêfa m (ȅ ē)
ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: gre za čisto navaden blef; gledališki stil brez teatraličnega blefa / spregledal sem njegov blef; samo naivneža lahko očara s svojim blefom
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža opravljanje, izvrševanje česa brez vnaprejšnje priprave: govoriti na blef; na izpit je šla kar na blef
SSKJ²
c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
♦ glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c
    c -- kot imenovalni prilastek
    tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / dijak iz 1. c
    ♦     glasb. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; med. vitamin C
    c- prvi del zloženk
    nanašajoč se na c: vozniški izpit C-kategorije; C-vitaminske injekcije
    ♦     glasb. C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; med. C-vitamin; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
d -- in -ja [də̀ də̀ja in dé dêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d; od d do k; razločni d-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d
    d -- kot imenovalni prilastek
    odstavek d / učenci 1. d
    ♦     glasb. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; gled. abonma reda D; med. vitamin D
    d- prvi del zloženk
    nanašajoč se na d: vozniški izpit D-kategorije; deželna D-liga / 1. d-razred
    ♦     glasb. D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; med. D-vitamin; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
délati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno, težko delati; na roko delati ročno; učiti otroka delati; dela kakor za stavo, ko mravlja, ko nor; dela kot črna živina / zelo je delal, da je naredil v tako kratkem času se je trudil
// navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delati / dela za narod; dela z mladino / dela pri društvu, v organizaciji / delati za odpravo zaostalosti, v korist človeštva
// navadno s prislovom izpolnjevati, opravljati kako nalogo: novi odbor slabo, uspešno dela; novi člani ne delajo tako, kot se je od njih pričakovalo; nekatere naše organizacije sploh ne delajo / pog.: avto mu dobro dela; vse naprave odlično delajo delujejo
2. opravljati delo na kakem področju celotnega proizvajalnega procesa kot vir zaslužka: ugotoviti, koliko ljudi dela v industriji, kmetijstvu; dela v rudniku, v tovarni / dela pri črpalni napravi, pri odpremljanju blaga; dela v sprejemnem oddelku; dela kot skladiščnik / pog. nekateri otroci še hodijo v šolo, drugi pa že delajo so zaposleni; delati honorarno, priložnostno / v službi dela dopoldne in popoldne; dela osem ur dnevno
// imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela: delati s kemikalijami; knjižničarji delajo s knjigami / pog. nerad dela z ljudmi
3. preh., s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: delavci delajo malto; delati dopis sestavljati; delati nov most čez reko graditi; več strokovnjakov dela načrt za novo cesto; delati nalogo pisati; razstavo smo delali dva dni; začeli smo delati temelje stavbe; delati cesto s stroji; delati jamo z lopato; publ. dela na slovarju sestavlja, dela ga / dal je delat plašč; vaša obleka se že dela / pri rezanju je delala velike kose
// proizvajati, izdelovati: tovarna dela le športne čevlje; delati električne aparate za izvoz; delati stroje / v Idriji delajo čipke; pozimi delajo drva; ekspr. delati verze / ona dela dobro pecivo
// pridobivati, napravljati: gumi delamo iz kavčuka; vino se dela iz grozdja
4. preh. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh: zgodaj zjutraj raznaša časopise, to dela vsak dan; vse dela prizadevno, z veseljem / poglej, kaj delajo otroci na dvorišču; zmeraj kaj dela, da moti druge; klepeta s sosedi, to dela najraje / delati zla dejanja; delati dobro
// z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: delati čudeže; delati korake korakati; delati grehe grešiti; delati izpit, maturo; delati kompromise, napake; delati kupčije kupčevati; delati nemir; delati šale šaliti se; delati zločine
5. biti dejavno udeležen pri nastajanju česa: tanke pete delajo jamice v parketu; veter dela valove; na tem mestu voda dela brzice / drevo dela senco; glivice delajo tanko prevleko na siru / rože delajo popke poganjajo; solata dela glave / glasove delamo z govorilnimi organi
// dajati čemu kako lastnost, značilnost: ta frizura jo dela mlajšo, kot je v resnici; neprestano deževje je delalo bivanje na morju manj prijetno; moderna dekoracija dela dvorano zanimivo; delati kaj toplo; delati kaj bolj lepo lepšati / pog. alkohol ga dela čisto zmedenega / dela mu žalost, veselje; dela si iluzije, upe / otroci mu ne delajo časti
6. s širokim pomenskim obsegom biti v delovnem stanju: prezračevalne naprave so delale neprestano; vsi motorji delajo so v pogonu; srce mu je začelo delati utripati, biti / za stranke delamo od desete do dvanajste ure; pošta ne dela; uredništvo danes ne dela; državni zbor med počitnicami ne dela ne zaseda; nekatere tovarne zaradi stavk ne delajo ne obratujejo
// pog. učinkovati, delovati: strup je začel hitro delati
7. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: grdo dela s knjigami; rad bi videl, kako bo delal z njo; ne smemo tako delati z maternim jezikom; z njo dela kakor s cunjo / delaj, kot misliš, da je prav; zmeraj dela po vesti; delati v skladu s predpisi
● delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; dela mu druščino, družbo je z njim, da ni sam; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; on dela razlike ne ravna z vsemi enako; žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede; v tej stvari ti ne bomo delali sile te ne bomo izsiljevali; pog. to mi dela skomine vzbuja želje; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; bil je mož, ki je delal zgodovino je odločujoče posegal v zgodovino; delati moram še po urah po končanem delovnem času; popoldne ne mara delati po urah za plačilo, ki je odvisno od porabljenega časa; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti; preg. kdor ne dela, naj ne je; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; vaja dela mojstra
♦ fiz. oddajnik dela s frekvenco 20,003 megahertza; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; šport. delati stojo stati na rokah
    délati se 
    1. biti v stanju nastajanja: bula se mu dela na vratu; ivje, led se dela; na cesti se delajo jame, razpoke / dela se velika škoda nastaja / dan se dela dani se; mrak se dela mrači se; tema se dela temni se / fant se dela se duševno in telesno pozitivno razvija
    2. kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: dela se bolnega tudi bolan; dela se gluhega, imenitnega, skromnega; pog. kaj se boš delal važnega, saj vemo, kako je s teboj; dela se junaka; dela se ji prijateljico; samo dela se, da spi; delal se je, kot da ni opazil
    ●     pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; ekspr. ima toliko sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko; tako je lačen, da se mu delajo pajčevine v želodcu zelo
    deláje star.:
    zaprl je oči, delaje se, kakor da bi spal
    delajóč -a -e star.:
    stopal je, delajoč dolge korake
    délan -a -o:
    film je delan po znanem gledališkem delu; doma delano blago; delano vino umetno
SSKJ²
délen2 -lna -o prid. (ẹ̑)
1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk
2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika
♦ pravn. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita
    délno prisl.:
    kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša
Število zadetkov: 307