Zadetki iskanja
Pravo
Pravo
SSKJ²
izpolnítven tudi spolnítven -a -o [ispou̯nitven; spou̯nitven] prid. (ȋ)
nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti
♦ pravn. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba
nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti
♦ pravn. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba
Pravo
Pravo
SSKJ²
izsíliti -im dov. (í ȋ)
1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi
1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi
- izsíljen -a -o:
izsiljena obljuba
Pravo
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pravo
Pravo
SSKJ²
jámčiti -im dov. in nedov. (ā ȃ)
1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto
2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini
1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto
2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini
Celotno geslo
Sinonimni
jámčiti -im dov. in nedov.
1.
za kaj obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti
SINONIMI:
dajati jamstvo, dajati garancijo, dati jamstvo, dati garancijo, garantirati, odgovarjati, zagarantirati, zajamčevati, zajamčiti, star. biti porok, star. poroštvovati
2.
za kaj trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi
SINONIMI:
SSKJ²
jámstvo -a s (ȃ)
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost
● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost
● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem
Celotno geslo
Sinonimni
Pravo
Pravo
Pravopis
Pravo
Pravo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 162
Dostopnost