Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Gledališče
akcènt -ênta m
Terminološka
Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin  algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]
    pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: bahati se
baháški baháška baháško pridevnik [baháški]
    1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
    2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: bahač
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt]
    1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
    2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: bahati se
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]
    1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
    2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: bahati se
bahávo prislov [bahávo]
    1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
      1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
    2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: bahav
Jezikovna
Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Jezikovna
Besedni red v samostalniških besednih zvezah

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
Terminološka
Ekspozicija
Sem specializant interventne radiologije. Trenutno pišem članek za Zdravstveni vestnik o diagnostiki rentgenskih slik v interventni radiologiji. Zanima me, ali je ekspozicija ustrezen izraz za sprožitev sevanja ob slikanju. Zagovarjajo ga radiološki inženirji, s katerimi sodelujem. Meni bolj domač izraz bi bil trajanje obsevanja ali čas obsevanja .
Celotno geslo Frazemi
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
Celotno geslo Frazemi
igránje Frazemi s sestavino igránje:
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem
SSKJ²
izpostávljanje -a s (á)
glagolnik od izpostavljati: izpostavljanje telesa soncu, zraku / izpostavljanje javni kritiki / izpostavljanje pohabljenih otrok / izpostavljanje zločincev na sramotnem odru
Celotno geslo Sinonimni
izpostávljanje -a s
GLEJ SINONIM: poudarjanje
Pleteršnik
izpostávljanje, n. das Aussetzen, das Exponieren, nk.
Pravopis
izpostávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpostávljanje (á) koga/kaj čemu ~ slabega učenca posmehu; ~ telo soncu
izpostávljati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelje
Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

  • Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
  • Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
  • Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
  • Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

SSKJ²
kopél tudi kópel -éli [druga oblika kopeu̯ž (ẹ̑; ọ́ ẹ̑)
1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju / zdravnik mu je predpisal kopeli / mrzla, topla kopel; sedeča kopel v sedežni kopalni kadi; zdravljenje z morskimi, peščenimi kopelmi
// s prilastkom izpostavljanje (dela) telesa delovanju zraka, sonca, pare zaradi zdravljenja, krepitve: pripraviti parno kopel; sončna, zračna kopel
 
vznes. prišel je iz krvave kopeli hudega, težkega boja
2. zastar. toplice, zdravilišče: ženo in otroka je poslal v kopel; zelo obiskana kopel / palače s kopelmi kopališči
♦ 
agr. peščena, prašna kopel v pesku, prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; fot. kopel kemična raztopina za razvijanje filma; fiksirna kopel v kateri se kemično odstrani za svetlobo občutljiva snov z neosvetljenih delov filma; razvijalna kopel v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma; kem. kopel navadno tekočina, v kateri se s potapljanjem kemično in fizikalno obdelujejo trdne snovi, ali tak postopek; med. blatna kopel; teh. elektrolitna kopel ki vsebuje elektrolit
Število zadetkov: 37