Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

brzen2
SSKJ²
část ž (ȃ)
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; dostojanstvo, ponos: ima še nekaj časti v sebi; s tem je zapravil svojo čast; ali sem ti rekel kaj čez čast? veliko da na svojo čast; pod častjo mu je, da bi prosil / kot vljudnostna fraza čast mi je sporočiti vam; kot vljudnostna fraza pri seznanjanju: »Moje ime XY.« »Čast mi je!«; s kom imam čast govoriti?
// ugled, veljava, dober glas: braniti čast domovine; krade jim čast in poštenje; omadeževala je čast družine; tega ne dovoljuje moja narodna čast / otroci mu ne delajo časti; izreden uspeh razreda je vsej šoli v čast / razžaljenje, žalitev časti
2. priznanje velike vrednosti ali veljave; spoštovanje, slava: dajati delu čast; izkažite nam to čast, da pridete; piti dobrodošlico na čast gostu; to je storil vam na čast; prirediti večerjo gostu v čast; njeno prijateljstvo si šteje v čast; v čast si štejem, da ste prišli; to je pošten in vse časti vreden človek; ni bil željen časti; hišo je doletela čast visokega obiska / zapeti bogu na čast; zastar. čast bodi bogu, da smo končali hvala bogu / ekspr.: vsa čast jim, pogumno so se borili; čast komur čast!
// nav. mn. dejanje v znamenje spoštovanja: sprejeli so ga z vsemi častmi; pokopali so ga z vojaškimi častmi / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu
3. služba ali naslov, ki vzbuja poseben ugled in spoštovanje: odrekel se je predsedniški časti; povzpel se je do visokih časti; akademska čast
● 
ekspr. na mojo čast res je tako; ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo
♦ 
rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika
Pravopis
čeznaráven -vna -o (á) neobč. nenavaden, izreden: ~a velikost
čeznarávnost -i ž, pojm. (á) neobč. nenavadnost, izrednost
Celotno geslo Frazemi
člôvek Frazemi s sestavino člôvek:
bíti člôvek s téga svetá, člôvek brez hrbteníce, člôvek stárega kopíta
SSKJ²
čúdež -a m (ȗ)
1. rel. dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: godili so se čudeži; storiti čudež; verovati v čudeže / ekspr. storim, kar morem, čudežev pa ne znam delati; pren. čudež umetniškega ustvarjanja
// ekspr. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: če se ne zgodi čudež, je izgubljen; čudež je, da še živi; pismo je le po čudežu prišlo na cilj / v povedni rabi čudež je bil(o), da je ostal živ
2. ekspr. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: ta stroj dela čudeže; operacija je bila pravi čudež moderne medicine / luč, ta najpreprostejši in najskrivnostnejši čudež
3. zastar. začudenje, presenečenje: od čudeža godcem roke so zastale (F. Prešeren)
SSKJ²
čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
Celotno geslo Sinonimni
čúdo1 -a s
1.
nenavaden, izreden dogodek ali naključje
SINONIMI:
ekspr. čudež1, ekspr. čudo prečudno
2.
nenavadno, fantastično bitje ali stvar
SINONIMI:
knj.izroč. čudovišče
GLEJ ŠE SINONIM: čudež1
GLEJ ŠE: joj2, joj2
Celotno geslo Vezljivostni NG
dársamostalnik moškega spola
  1. dano v last brez plačila
    • dar česa
    • , dar od koga/česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dar za
Celotno geslo Sprotni
délo SSKJ² samostalnik srednjega spola
Pravopis
dialéktik -a [ija] m, člov. (ẹ́) |predstavnik|; izreden ~ |mislec, govornik|
dialéktičarka -e [ija] ž, člov. (ẹ́)
SSKJ²
dobítek -tka m (ȋ)
1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo: zadeti glavni dobitek; s tombole se je vračal brez dobitka
2. knjiž. pridobitev, korist2to je izreden dobitek za vse narode; pokazal mu je svoj novi dobitek
 
šah. dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta
3. zastar. dobiček, premoženje: samo za dobitek mu gre
SSKJ²
edínstven -a -o prid. (ȋ)
1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
    edínstveno prisl.:
    edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega
Celotno geslo Etimološki
ekskluzȋven -vna prid.
Celotno geslo Etimološki
ẹ̑kstra neskl. prid.
SSKJ²
ékstraordináren -rna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
knjiž. izjemen, izreden: ekstraordinaren postopek
Pravopis
ékstraordináren -rna -o; bolj ~ (ẹ̑ȃ) izobr. izjemen, izreden
ékstraordinárnost -i ž, pojm. (ẹ̑ȃ) izobr. izjemnost, izrednost
Celotno geslo Etimološki
eminẹ̑nten -tna prid.
Pravopis
enkráten -tna -o tudi ênkraten -tna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; é; ȇ; á; ȃ; é; ȇ) poud.: ~ gledališki dogodek |izreden, zelo pomemben|; zamuditi ~o priložnost |zelo ugodno|
enkrátno -ega tudi ênkratno -ega s, pojm. (á; ȃ; é; ȇ) poud. To je nekaj ~ega |neponovljivega|
enkrátnost -i tudi ênkratnost -i ž, pojm. (á; ȃ; é; ȇ) poud.
Celotno geslo Frazemi
féniks Frazemi s sestavino féniks:
dvígniti se kàkor féniks iz pepéla, dvígniti se kot féniks iz pepéla, dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, vstáti kot féniks iz pepéla, vstáti kot ptìč féniks iz pepéla
Pravopis
fenomenálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud.: ~ igralec |izredno dober|; ~ uspeh |izreden, pomemben|
fenomenálni -a -o (ȃ) redk. ~ svet pojavni svet
fenomenálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Število zadetkov: 86