Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
brízgniti -em dov. (í ȋ)
1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
Celotno geslo Sinonimni
brízgniti -em dov.
1.
izteči, izliti se v močnem curku
SINONIMI:
ekspr. brljuzgniti, knj.izroč. šikniti, neknj. pog. špricniti, knj.izroč. štrcniti, knj.izroč. štrkniti
2.
kaj v močnem curku izpustiti kaj tekočega
SINONIMI:
izbrizgniti, neknj. pog. špricniti, knj.izroč. štrcniti, knj.izroč. štrkniti
SSKJ²
cúrniti -em dov. (ú ȗ)
izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane
// preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj
SSKJ²
dotêči -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é)
1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje
2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje
● njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
Celotno geslo Etimološki
eventuȃlen -lna prid.
Pleteršnik
iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
Celotno geslo eSSKJ
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
    1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
    2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
    3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
    4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
    5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
    6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
SSKJ²
izcizéti -ím tudi scizéti -ím dov. (ẹ́ í)
zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči: voda je izcizela v pesek; pren. upanje mu je izcizelo
SSKJ²
izcurljáti -ám in scurljáti -ám dov. (á ȃ)
izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste
Celotno geslo Sinonimni
izcurljáti -ám dov.
izteči, odteči v tankem curku
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: izteči, odteči
SSKJ²
izlíti -líjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
● ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel
3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe
    izlíti se 
    1. tekoč priti iz česa; izteči: lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo / veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica
    2. navadno v zvezi s potok, reka preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje: tu se reka izlije v morje / knjiž. steza se izlije v široko pot
    3. razliti se, razširiti se: voda se je ob povodnji izlila čez nasip / ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo
    4. brezoseb., ekspr. prenehati deževati: do večera se bo že izlilo / kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo; 
prim. zliti
Celotno geslo Kostelski
izliti ► ˈizl’iːt izˈl’iːjen dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.
Celotno geslo Hipolit
iztečen deležnik

PRIMERJAJ: izteči

SSKJ²
iztêči -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é)
tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče; vino je izteklo iz soda; voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi
    iztêči se tudi stêči se
    1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo
    // prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče
    2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom
    3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo
    4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več
    ●     ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je
    ♦     mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina
    iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o:
    iztekle oči
    iztečèn tudi stečèn -êna -o:
    iztečena ura; 
prim. steči1
Pravopis
iztêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) iz česa Vino je izteklo iz soda
iztêči se -têčem se (é) Dopust se je iztekel |končal|; Pogodba se ~e, °izteče; Ura se je iztekla
Celotno geslo Sinonimni
iztêči -têčem dov.
tekoč priti iz česa
SINONIMI:
izliti se, ekspr. uiti
GLEJ ŠE SINONIM: miniti
Pleteršnik
iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
Svetokriški
izteči -e dov. izteči: Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe 3. ed. ǀ ta huda kry mu vun stezhe 3. ed., inu v'takushni vishi supet tu lubu sdrauje doſeshe ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku del. ed. m ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla del. ed. ž, inu v'mej kosho oſtala ǀ takrat je kry vun ſtekla del. ed. ž ǀ vuoda je bila ſtekla del. ed. ž
Celotno geslo Kostelski
izteči ► ˈisteč isˈteːčen dov.
Število zadetkov: 47