Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodôvi tudi bródi (ọ̑)
1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod
2. star. ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. naš brod so krmarili v pristan tujih ciljev
3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
Svetokriški
čolnar -ja m 1. pomorščak: en zholnar im. ed. perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha, vejter lovj, inu ſim ter ke zholn obrazha, ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat ǀ en zholnar im. ed. od veshe ſvojo barko ǀ Bug je na ſvejti, kar je en General per ſvoj vojski … en zholnar im. ed. v'ſvoim zholnu ǀ Na mejſti zholnarja rod. ed. Edn je zhes morje bil prepelal Baſilida ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko Zerku, ſa Jadru pokuro, ſa veſſlu S. Krish, ſa zholnaria tož. ed. Chriſtuſa ǀ ſe sgliha s'zholnariam or. ed. s'eno libro ǀ dua zholnaria im. dv. ſta apnu pelala v' ſvoim zholni ǀ ſturite shnimy kokar ſo bily vni zholnary im. mn. ſturili s'Ionam ǀ zholnarij im. mn. ſe preſtrashio ǀ Zhunarij im. mn. so molili Neptuna ǀ So prishli zolnary im. mn. ǀ rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom daj. mn. pervolila ǀ S. Ioannes nej djal zolnarjom daj. mn., inu sholnerjom, de imajo nyh shlushbo sapuſtiti 2. čolnar: ſo timu mertvimu noter uſta slate danarie poſtavili, de bi plazhal zholnariu daj. ed. Charonteſu
SSKJ²
dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑)
1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj
2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejši
a) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar; dobiti svoj delež; za rojstni dan ni dobil ničesar; dobiti na pósodo, za doto; dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedoval
b) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus; njegov obraz je spet dobil barvo; stvar je dobila visoko ceno; zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se
// postati deležen
c) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino; dobiti kašelj, živčni napad; ob eksploziji je dobil hude opekline; pri padcu je dobil pretres možganov; dobiti prehlad prehladiti se
č) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg; po dolgem času smo dobili lepo vreme
3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje; za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo
4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate; delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev; dobiti delo v tovarni; še ob pravem času so dobili dokumente; dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše; dobiti konju par; dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli
// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili
// z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno
5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: če te dobijo, te bodo zaprli; vlomilca so kmalu dobili; ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti
6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe; dobiti smet iz očesa; ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo
// knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi
7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti; vstopnice dobite pri blagajni; v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne
8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje; dobiti nagrado biti nagrajen; dobiti oceno biti ocenjen / dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● 
trg. žarg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen; biti zavrnjen ob ponudbi za ples; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ 
navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagati
    dobíti se pog.
    sestati se, sniti se: dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih; dobiti se s kom
    dobívši zastar.:
    dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval
    dobljèn -êna -o:
    pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov; preveriti dobljene rezultate; ta denar ni po pravici dobljen; z destilacijo dobljena snov; zmaga je dobljena
     
    preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
Vorenc
drevo sF118, ammoniacumenu drevú, s'kateriga gummi ſe zidy; arbordrivú; atinia, -ae, vel vulnusmaklen, drévu; carchesiaṡhtriki, inu luknîe na dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki; cerasusdrivú; fagusbukovu drevú; malus, -lijablon: tudi tú drivú v'eni barki; matrix ligniſhverṡh v'driveſſi; morus, -riena murva, drivú, murvovu drivú; palmosus, -a, -umpolhen palmovih drivès; pomum, -miſléherni ſad od drivès; prunum, -nizveṡhplinu drevu; quercus, -ushráſt, drivú; ramale, -lisena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; sorbus, -bienu oṡkurſhovu drivú; succosa arborſozhnu drivú, muṡgenu drivú; trabalis arbordrivú ṡa bruna; virgultum, -tigarmovje, inu niṡka driveſſa; prim. drev 
Svetokriški
drevo -esa s 1. drevo: Vſaku drivu im. ed. ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ ſa tiga volo ta drevu im. ed. ſe ſazhne ſuſhiti ǀ Tu drivu im. ed. nej obeniga hudiga ſadu imela, vener je bila precleta, sakaj nej dobriga imela ǀ is tega prepovedaniga driveſſa rod. ed. ta ſad je bil utergel ǀ de bi vſy ludje ſe imili h' timu driveſſi daj. ed. perblishat ǀ Potle ſò djala Driveſſa im. mn. k' figovimu driveſſu daj. ed. ǀ bosh neshal drivu tož. ed. tiga lebna ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu tož. ed. ǀ kadar bi eden en ſuhu nerodovitnu drevu tož. ed. poſekal ǀ unu figavu dreu tož. ed. je bil Chriſtus preklel ǀ Pogledajte … Tu Dreuù tož. ed. tiga lebna ǀ drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam or. ed. tiga lebna ǀ en dan Driveſſa im. mn. ſo bila ukupaj prishla ǀ ſo djala driveſſa im. mn. k' vinski terti ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa im. mn. rodile ǀ dreveſſa im. mn. ſo polna shlahtniga ſadu ǀ veje is drives rod. mn. ſekajo ǀ bom zhes driveſſa tož. mn. poſtaulena ǀ nam perneſse selishe, roshize, driveſsa tož. mn., inu ſad ǀ v' mei uſimi driveſſami or. mn. ſi je isvolil to vinsko tarto 2. jambor: jadra reſtarga, drevu tož. ed. polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe → drev
SSKJ²
dróg -a m, mn. drogôvi in drógi (ọ̑)
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
 
spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ 
alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
SSKJ²
galeása -e ž (ȃ)
navt., v srednjem veku velika galeja na jadra in vesla:
Svetokriški
glihati -am nedov. ravnati, urejati: en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha 3. ed. (I/1, 41) glihati se primerjati se, biti enak: Se ti glihash 2. ed. s'tvoim Moſſam (I/1, 12) ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala +del. ed. ž, dokler od eniga ſerza prideta (II, 163) → glih1; pomen povratnoosebnega glihati se ustreza srvnem. sih gelīchen ‛primerjati se’.
SSKJ²
horizónt -a m (ọ̑)
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
// najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
♦ 
geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
Celotno geslo Sinonimni
izbóčiti -im dov.
kaj dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko
SINONIMI:
izbokati, vzbočiti, knj.izroč. izbokniti, ekspr. izbuhniti, ekspr. nabuhniti, zastar. naduti, ekspr. nagrbiti, ekspr. nagrebeniti, ekspr. napeti1, ekspr. napihniti, knj.izroč. vzbokniti, ekspr. zgrbiti
GLEJ ŠE: vbočiti
Pravopis
izpostáviti -im dov. izpostávljen -a (á ȃ) koga/kaj čemu ~ jadra vetru; ~ ustvarjalca kritiki; izpostaviti koga ~ tatu na sramotilnem odru; izpostaviti kaj jezikosl. ~ stavčni člen; publ. ~ problem poudariti
izpostáviti se -im se (á ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja
SSKJ²
jadrár tudi jádrar -ja m (á; ȃ)
1. izdelovalec jader: izučiti se za jadrarja
2. knjiž. mornar, ki skrbi za jadra: dati navodila jadrarju
SSKJ²
jádrati -am nedov. (ȃ)
1. pluti s pomočjo jader: jadrati proti pristanišču; jadrati z razpetimi, z vsemi jadri; učiti se jadrati / jadrati po morju, po celem svetu; pren. njene misli so jadrale za njim; pogumno je jadral skozi življenje
 
ekspr. preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri skuša se mu kar najhitreje izmakniti; ekspr. jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. počasi jadra v propad se bliža propadu
 
navt. jadrati proti vetru jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, nasprotni smeri vožnje ladje; jadrati z vetrom jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki smeri vožnje ladje
2. leteti z jadralnim letalom: naučil se je jadrati; dolgo, visoko je jadral / jadra z novim modelom jadralnega letala
// premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov: ptice z velikimi krili lahko jadrajo; padalec lepo jadra / semena jadrajo po zraku
3. ukvarjati se z jadranjem: že več let jadra
// v zvezi jadrati na deski ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: ob ugodnem vetru je s prijatelji jadral na deski; na morju rad plava in jadra na deski
4. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati: mesec neprizadeto jadra po nebu; beli oblaki so jadrali od juga proti severu
// ekspr. počasi, dostojanstveno iti: čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom; pred njima je jadrala teta z gostom / natakar je jadral med mizami hodil
Celotno geslo Vezljivostni G
jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.
SSKJ²
jádrce -a s (ā)
manjšalnica od jadro: veter se je zaganjal v bela jadra in jadrca
Celotno geslo Sinonimni
jádrnica -e ž
čoln ali ladja, ki se premika tako, da se veter upira v jadrapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. jadrača, knj.izroč. jadralka, zastar. jadrnik, ekspr. ladjica
GLEJ ŠE: ladja
SSKJ²
jádro -a s (ā)
kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo; izdelovati, šivati jadra; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro; bela jadra; štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra; čoln na jadra; sukanec za jadra; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo
● 
šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati
♦ 
bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter; glavno jadro na glavnem jamboru; košno, spodnje, vršno jadro; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; krmno jadro na krmnem jamboru; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah
Celotno geslo Etimološki
jādro -a s
Pleteršnik
jádrọ, n. 1) das Segel, Meg.-Mik., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jadra na jarbol natikati, Dalm.; jadra po vetru sukati, brassen, Cig.; = jadro po vetru napeti, C.; Le jadra spet napnimo! Preš.; — die Fahne, (vexillum, bot.), Tuš. (B.); — 2) eine Art Vorhang, Trub.-M.; — 3) der Busen eines Jägergarnes, Cig.; — 4) die Wamme, V.-Cig.; — 5) der Wulst an einem Siebe, V.-Cig.
Vorenc
jadro sF11, antennatú pervu jadru v'barki; arthemontú maihinu jadru, ali plahte na barki; carbasa, -orumjadra s'platna v'barkah; carchesiaſhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; dolonesorodje ṡa ladje, ali ſprava, kakòr jadru, veſla, etc:; velari et hoc velarekar jadram ſluṡhi; velifer, -ra, -rumladja, ali barka s'jadrom; velificare, velificariv'vétri s'odpertim jadrom ſe voṡiti; velificatios'odpertim jadrom v'vetru pelanîe; velivolum maretú morje, na katerim ſe s'jadrom voṡi; velum, -lien pert: tudi tú jadru platnenu v'ladjah
Število zadetkov: 112