Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]
    1. vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti
      1.1. ekspresivno vztrajno, načrtno vzgajanje, oblikovanje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
    2. manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej dresirati
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: dresura

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
církuški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cirkus: cirkuški artisti in glumači; cirkuški ljudje; bil je cirkuški jahač / cirkuški voz; cirkuška arena / cirkuška predstava, točka
// slabš. tak kot pri cirkuških ljudeh: čisto cirkuškega vedenja je
SSKJ²
jaháč -a m (á)
1. moški, ki se ukvarja z jahanjem: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; policisti jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
♦ 
adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec
SSKJ²
jahálec -lca [jahau̯ca in jahalcam (ȃ)
jezdec, jahač: konj se upira jahalcu
SSKJ²
jockey tudi džókej -a [džókejm (ọ̑)
poklicni jahač na galopskih dirkah: trenerji in jockeyi
SSKJ²
konjík in kónjik -a m (í; ọ̄star.
1. konjenik: v vas so prihrumeli konjiki / bil je potrjen h konjikom
2. jezdec, jahač: konjik je večkrat prijezdil tod mimo
SSKJ²
konjúh -a m (ūstar.
1. konjar: več let je bil konjuh
2. jezdec, jahač: slišalo se je le vpitje tatarskih konjuhov
SSKJ²
véšč -a -e prid. (ẹ̄)
1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost: računanja, star. računanju vešč človek / vešč grščine ki dobro zna grško; star. poti vešč ki dobro pozna pot / vešč jahač, lovec
2. ki kaže tako lastnost koga: vešč udarec; vešče pisanje / ekspr.: z veščo roko voditi podjetje; ocenjevati z veščim očesom kot (dober) poznavalec, strokovnjak
● 
zastar. vešči ljudje trdijo o dogodku drugače ljudje, ki vedo o njem
    véšče prisl.:
    vešče uporabljati orožje; sam.: branja in pisanja veščih nekoč ni bilo veliko

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
jaháč SSKJ² samostalnik moškega spola
    sedež brez naslonjala za vožnjo mlajših otrok, ki se namesti na avtomobilski sedež 
ETIMOLOGIJA: jahati

Slovenski pravopis

Pravopis
džókej -a m z -em člov. (ọ̑) šport. |jahač|
džókejka -e ž, člov. (ọ̑) šport. |jahačka|
džókejev -a -o (ọ̑) šport.
Pravopis
jaháč1 -a m z -em člov. (á) tekmovanje ~ev;
jaháčica -e ž, člov. (á)
jaháčev -a -o (á)
jaháčičin -a -o (ȃ)
Pravopis
jaháč2 -a m z -em (á) plastični ~i; kmet. švedski ~i žični kozolec; urad. kartotečni ~ kartotečni jezdec

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
jaháč -a m
moški, ki goji jahanjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. jahalec
GLEJ ŠE SINONIM: jezdec, jezdec
GLEJ ŠE: jezdec, kozolec
Celotno geslo Sinonimni
pridržáti -ím dov.
kaj s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu
SINONIMI:

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
ujéti ujámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
džọ̑kej -a m
Celotno geslo Etimološki
jāhati -am in jāšem nedov.
Število zadetkov: 26