Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vžvrkljáti -ám dov. (á ȃ)
z žvrkljanjem spraviti v kaj: vžvrkljati moko; vžvrkljati jajce v juho
    vžvrklján -a -o:
    mleko z vžvrkljanim jajcem
Pravopis
vžvrkljáti -ám dov. vžvrkljánje; drugo gl. žvrkljati (á ȃ) kaj v kaj ~ jajce v juho
SSKJ²
zakokodájsati -am dov. (ȃ)
oglasiti se z glasom kokodajs: kokoš je znesla jajce in zakokodajsala
// ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodajsanju: ni mogla govoriti, le nekaj je zakokodajsala / kaj ne poveš, so zakokodajsale ženske
Celotno geslo Sinonimni
zakokodákati -am dov.
oglasiti se z glasom, ki posnema glas kokodak
SINONIMI:
SSKJ²
zakŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri
// povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo
2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo vroče tekočine postati v zunanji plasti trši, v notranjosti pa ostati mehek: pražiti jetra na olju, da zakrknejo
// dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka: zakrkniti pečenko, ribe; zakrkniti kaj v vreli masti, vodi
3. ekspr. postati strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztrajati v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: nekateri so se omehčali, on pa je še bolj zakrknil; ker so ga zmerjali, se je zakrknil in ne govori več / srce mu zakrkne in nobena reč ga ne gane / zakrkniti v hudobiji, molku
// narediti, povzročiti, da postane kdo tak: storjena krivica ga je zakrknila / to doživetje mu je zakrknilo srce, značaj
4. ekspr. postati tog, vztrajno se ohranjajoč v določenem stanju: mišljenje mu zakrkne; njegove slabosti so se na starost še bolj zakrknile; sovraštvo v njem se zakrkne
● knjiž. rad zatisne oko in zakrkne uho noče videti, opaziti in slišati česa; ekspr. zakrkniti srce postati nedovzeten za čustva; ekspr. obraz mu je zakrknil v hudoben izraz dobil je hudoben izraz
    zakŕkniti se v zvezi zakrkniti se vase
    zapreti se vase: zakrkniti se vase in molčati; užaljen se zakrkne vase
    zakŕknjen -a -o
    1. deležnik od zakrkniti: zakrknjen človek; zakrknjen v zlu; zakrknjena jeza
    2. ekspr. ki vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: zakrknjen grešnik, lažnivec / zakrknjen samec, skopuh / zakrknjeno vedenje
    ●     zastar. v rasti zakrknjeno drevo zakrnelo; prisl.: zakrknjeno molčati, tajiti
Celotno geslo Sinonimni
zakŕkniti -em dov.
1.
postati trd, želatinast
SINONIMI:
2.
kaj dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka
SINONIMI:
gastr. poširati
Pleteršnik
zakŕkniti, -kȓknem, vb. pf. 1) sich verhärten, Mur., M.; — sich verdichten, C.; erstarren, gerinnen, Jan.; mleko zakrkne, Nov.-C., Erj. (Som.); — 2) = crkniti, Levst. (Zb. sp.); — 3) (fig.) sich verhärten, hartnäckig, obstinat werden, Cig., Ravn.-C.; z. v hudobiji, Cig.; — 4) hart machen, verstockt machen: kako vendar napuh zakrkne človeško srce! Ravn.; — z. se, erharten, Cig.; prst se mi je zakrknil, Polj.; na maslu zakrknjeno jajce, das Ochsenauge, Jan. (H.); — zakrknjen, verstockt: zakrknjen v hudobiji, Cig.; zakrknjeno srce, obstinater Sinn, Nov.-C.
SSKJ²
zapŕtek -tka tudi zaprtèk -tkà m (ȓ; ə̏ ȁ)
1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino: iz nekaj jajc so se izvalili piščanci, nekaj pa je bilo zaprtkov; smrdel je kot star zaprtek
2. nar. slabo razvit človek, zlasti otrok: tak zaprtek, pa že kadi
Pravopis
zapŕtek -tka tudi zaprtèk -tkà m (ȓ; ə̏ ȁ) |pokvarjeno jajce|
Celotno geslo Etimološki
zapȓtek -tka m
Celotno geslo Pohlin
zaprtek [zapŕtǝk] samostalnik moškega spola

zaprtek, tj. jajce s pokvarjeno vsebino

Celotno geslo Frazemi
zijáti Frazemi s sestavino zijáti:
zijáti kot žába jájce
Prekmurski
zléčti zléžem dov. izleči: v vsáko hižico zležé kralica jajce AI 1878, 36
Pleteršnik
znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
SSKJ²
znêsti1 znêsem dov., znésel znêsla (é)
1. z nošenjem spraviti kam: dragocenosti so znesli v skrivališče; pohištvo so mu znesli pred vrata; znesti na kup; znesti stran
// z nošenjem spraviti skupaj: material sta znesla od vsepovsod; taki so, kot bi jih zneslo z vseh vetrov / znesla jim je skupaj, kar je imela
2. pri perutnini izločiti jajce: kokoš je že znesla / samička znese štiri do pet jajc izleže
● ekspr. znesti jezo, nejevoljo nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati
    znêsti se ekspr., v zvezi z nad
    z besedami, dejanji izraziti jezo, nezadovoljstvo: znesel se je nad otroki / ker niso mogli drugega, so se znesli nad avtomobilom / nad dolino se je znesla huda nevihta
    znesèn tudi znešèn -êna -o:
    na mizo znesene jedi; jajce je bilo pravkar zneseno; 
prim. iznesti
Pravopis
znêsti1 znêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ jajce; ~ kamenje na kup; poud. znesti kaj nad kom/čim ~ svojo jezo nad otroki |Zaradi jeze z njimi neprijazno ravnati, govoriti|
znêsti se znêsem se (é) poud. |z besedami, dejanji izraziti jezo, nezadovoljstvo|: nad kom/čim ~ ~ ~ sosedovim avtomobilom; ~ ~ ~ otroki
Pleteršnik
znésti 1., -nésem, vb. pf. 1) zusammentragen; — z. zoper koga kaj, gegen jemanden etwas aufbringen, Cig.; — 2) (ein Ei) legen: kokoš je jajce znesla; — 3) gerathen, Trub.; tudi z. se: to se mu je dobro zneslo, C.; — 4) znesen, untersetzt, Cig., M., Ljub.
Celotno geslo Kostelski
znesti ► zˈnest zˈneːsen dov.
SSKJ²
žába -e ž (á)
1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami: žabe kvakajo, regljajo; žaba skoči v mlako; samec žabe; piti kot žaba zelo dosti, pogosto; žabe in krastače / pog. jesti žabe žabje krake
// samica te živali: žaba in žabji samec
2. pog. smetnjak v obliki velike zevajoče žabe: prazniti žabe; odvreči smeti v žabo
3. v zvezi človek žaba potapljač zlasti v preprostejši potapljaški opremi: ljudje žabe so raziskovali potopljeno ladjo
4. slabš. človek manjše rasti: zanič sem, če me vsaka žaba užene / kot psovka žaba domišljava
5. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žaba že spi / kot nagovor samo igral bi se, žaba mala
6. pog. tip osebnega avtomobila znamke Citroën: sesti v žabo; odpeljati se z žabo
7. mn. otroško enodelno pleteno oblačilo iz hlačk in nogavic: obleči otroku žabe
// pog. ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu; hlačne nogavice: obleči žabe; volnene žabe; žabe iz umetnih vlaken / ženske žabe
● nizko ne pij toliko, žaba pijanec; plavati žabo plavati leže na prsni strani, delajoč somerne gibe z rokami in nogami; nar. vzhodnoštajersko spražiti žabe od slanine odrezano meso; teh. žarg. urejati pločnik z žabo s strojem za utrjevanje, zbijanje tal, podlage; ekspr. pijan je, da bi žabo vikal zelo; zastar. krastava žaba krastača; gledati koga kot žaba jajce zaverovano; začudeno; napihuje se kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; toliko mu je mar kakor žabi za lešnik prav nič; majhna žaba daleč skoči majhen človek zmore veliko
♦ jezikosl. žaba med črkarsko pravdo posmehljivo ime za črko č v metelčici; zool. barska žaba srednje velika rjava žaba z večjo grbico na manjšem prstu noge, Rana arvalis; zelena žaba z zelenim hrbtom in črno rjavimi lisami, Rana esculenta
Celotno geslo Frazemi
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh
Število zadetkov: 241