- 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico
- 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki
- 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico
♦ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha
- a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo
- b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči
- c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo
- 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti
- 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja
- 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
- 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo
● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim
♦ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost
- prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena
♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati
- 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz
- 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami
- 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz
- 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz
● publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitve
♦ mont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami
- 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do
- a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi
- b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu je spoznal otrokovo nadarjenost / napenjal je oči, pa ni mogel spoznati, kaj je v jami ugotoviti
- 2. priti do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznati človeka po dejanjih / spoznati v kom iskrenega prijatelja
// priti do poznavanja koga ali česa- a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznati nove kraje, ljudi
- b) na osnovi doživljanja: spoznati lakoto, trpljenje, udobje
- 3. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: spoznati koga že od daleč; spoznati koga po glasu, hoji; ni se jim dal spoznati / spoznati obleko, pisavo koga
- 4. publ. seznaniti: spoznati koga s kom; osebno se spoznati s kom / spoznati delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi / spoznati se z novim delom
● zastar. spoznali so mu premajhno plačo priznali, določili; publ. sodišče ga je spoznalo za krivega je odločilo, da je kriv; prijatelja spoznaš v nesreči; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona
- spoznáti se
- 1. nedov., v zvezi z na imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: spoznati se na delo, glasbo, modo
- 2. dov. in nedov. znajti se, orientirati se: v gosti megli se ni mogel spoznati; ker se v mestu slabo spozna, se je izgubil
- spoznávši star.: spoznavši gospodarja, je pes nehal lajati
- spoznán -a -o: spoznani in nespoznani naravni zakoni; biti spoznan za krivega
● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo
// oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami
- 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
- 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva
- 1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja: dražljaj vzburi živec / spolno vzburiti
♦ anat. vzburiti živčne končiče - 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter vzburi vodno gladino
// vznemiriti: vzburil ga je preplašen klic, tresk / film je gledalce zelo vzburil; čustveno vzburiti / odkritje je vzburilo ves svet
// razvneti: žival je vzburila njihovo lovsko strast / vzburiti domišljijo / neobjektivna ocena ga je precej vzburila razburila, razjezila
- vzbúriti se knjiž. postati razgiban, valovit: morje se je vzburilo / zaradi viharja se je vzburil tudi zrak v jami
- vzbúrjen -a -o: vzburjeni čuti; vzburjena množica; vzburjeno morje; prisl.: vzburjeno odgovoriti
- 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila
- 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev
- 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze
- 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas
- 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen
- zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši
- zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti
- 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero
// ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom
// nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot - 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino - 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel - 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo
- zasípan -a -o: zasipan predel
- 1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje: imeti zavetišče v grmu, jami; narediti, zgraditi si zavetišče / pastirsko zavetišče; zavetišče za živino / knjiž. dobiti politično zavetišče azil; pren. zavetišče njegovega duha je poezija
// tur. manjša stavba v gorah za zavetje planincev: planinci so prespali v zavetišču / zavetišče je oskrbovano ob koncu tedna / planinsko zavetišče - 2. ustanova, ki daje komu zavetje in navadno tudi določeno oskrbo: živeti v zavetišču; upravnik zavetišča / otroško zavetišče; zavetišče za potepuhe
♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata
Slovar novejšega besedja
ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, večmedijski (2), večpredstavni, večpredstavnostni: multimedijski center; multimedijski umetnik; multimedijska učilnica; V povsem novi večnamenski dvorani je na ogled krajša multimedijska predstavitev o nastanku krasa, o jami in o bogastvu podzemeljskega živalstva E ↑múltimédij
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »