Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
pônvica -e ž (ó) 
  1. 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico
  2. 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki
  3. 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico
    ♦     anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu
SSKJ
prekíniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha
    1. a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo
    2. b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči
    3. c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo
  2. 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti
  3. 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja
  4. 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
  5. 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo
    ●     publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim
    ♦     jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost
    prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena
    ♦     avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati
SSKJ
prelàz -áza m (ȁ á) 
  1. 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz
  2. 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami
  3. 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz
  4. 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz
SSKJ
rúšenje -a s (ū) glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti
● publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitve
♦ mont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami
SSKJ
spoznáti -znám dov. (á ȃ) 
  1. 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do
    1. a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi
    2. b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu je spoznal otrokovo nadarjenost / napenjal je oči, pa ni mogel spoznati, kaj je v jami ugotoviti
  2. 2. priti do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznati človeka po dejanjih / spoznati v kom iskrenega prijatelja
    // priti do poznavanja koga ali česa
    1. a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznati nove kraje, ljudi
    2. b) na osnovi doživljanja: spoznati lakoto, trpljenje, udobje
  3. 3. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: spoznati koga že od daleč; spoznati koga po glasu, hoji; ni se jim dal spoznati / spoznati obleko, pisavo koga
  4. 4. publ. seznaniti: spoznati koga s kom; osebno se spoznati s kom / spoznati delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi / spoznati se z novim delom
    ●     zastar. spoznali so mu premajhno plačo priznali, določili; publ. sodišče ga je spoznalo za krivega je odločilo, da je kriv; prijatelja spoznaš v nesreči; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona
    spoznáti se 
    1. 1. nedov., v zvezi z na imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: spoznati se na delo, glasbo, modo
    2. 2. dov. in nedov. znajti se, orientirati se: v gosti megli se ni mogel spoznati; ker se v mestu slabo spozna, se je izgubil
    spoznávši star.: spoznavši gospodarja, je pes nehal lajati
    spoznán -a -o: spoznani in nespoznani naravni zakoni; biti spoznan za krivega
SSKJ
strújiti -im nedov. (ú ȗ) knjiž. teči, pretakati se: po dolini struji potok; proučevati, kako struji zrak v jami / po žilah struji kri
● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo
SSKJ
súhlja -e ž (ȗ) nar. koroško ženska, ki skrbi za sušenje lanu na sušilni jami: suhlja in terice
SSKJ
tálec -lca m (ȃ) kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca
// oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami
SSKJ
ušív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
  2. 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva
SSKJ
vzbúriti -im dov. (ū ȗ) 
  1. 1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja: dražljaj vzburi živec / spolno vzburiti
    ♦     anat. vzburiti živčne končiče
  2. 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter vzburi vodno gladino
    // vznemiriti: vzburil ga je preplašen klic, tresk / film je gledalce zelo vzburil; čustveno vzburiti / odkritje je vzburilo ves svet
    // razvneti: žival je vzburila njihovo lovsko strast / vzburiti domišljijo / neobjektivna ocena ga je precej vzburila razburila, razjezila
    vzbúriti se knjiž.  postati razgiban, valovit: morje se je vzburilo / zaradi viharja se je vzburil tudi zrak v jami
    vzbúrjen -a -o: vzburjeni čuti; vzburjena množica; vzburjeno morje; prisl.: vzburjeno odgovoriti
SSKJ
zadušíti -ím dov., zadúšil (ī í) 
  1. 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila
  2. 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev
  3. 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze
  4. 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas
  5. 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen
    zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši
    zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti
SSKJ
zasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem
    // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero
    // ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom
    // nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot
  2. 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje
    // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino
  3. 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki
    // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel
  4. 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo
    zasípan -a -o: zasipan predel
SSKJ
zavetíšče -a s (í) 
  1. 1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje: imeti zavetišče v grmu, jami; narediti, zgraditi si zavetišče / pastirsko zavetišče; zavetišče za živino / knjiž. dobiti politično zavetišče azil; pren. zavetišče njegovega duha je poezija
    // tur. manjša stavba v gorah za zavetje planincev: planinci so prespali v zavetišču / zavetišče je oskrbovano ob koncu tedna / planinsko zavetišče
  2. 2. ustanova, ki daje komu zavetje in navadno tudi določeno oskrbo: živeti v zavetišču; upravnik zavetišča / otroško zavetišče; zavetišče za potepuhe
SSKJ
zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata

Slovar novejšega besedja

SNB
múltimédijski -a -o prid. (ȗ-ẹ́)
ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, večmedijski (2), večpredstavni, večpredstavnostni: multimedijski center; multimedijski umetnik; multimedijska učilnica; V povsem novi večnamenski dvorani je na ogled krajša multimedijska predstavitev o nastanku krasa, o jami in o bogastvu podzemeljskega živalstva E ↑múltimédij
Število zadetkov: 35