Zadetki iskanja
Prekmurski
májster -tra m mojster: János majszter sze nikak ne mogo obogatiti AIP 1876, br. 1, 6; Delo hváli majsztra KAJ 1870, 97
Jezikovna
Mehiška staroselska ljudstva – kako jih podomačimo
Prosila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.
Navajam zapise v španščini:
ópata, mn. los ópatas pima, mn. los pimas tarahumara, mn. los tarahumaras yuma, mn. los yumas soba, mn. los soba (tokrat brez s)
seri, mn. los seris tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques) jocome [izg. hokome], mn. los jocomes jano [izg. hano], mn. los janos manso, mn. los mansos
Prekmurski
ménši -a -e prid.
1. manjši glede na razsežnost: Bila ſzta pa dvá: vékſi i ménſi. [Jakoba] KŠ 1771, 742; Jakouba toga ménſega KŠ 1771, 153; polojno toga ménsega falata krüha KM 1790, 44; Čarni šimpans i erjávi orangutang sta ménšiva AI 1878, 7
2. manjši glede na pomen, pomembnost: Paveo je od nyega [Petra] nej bio ménſi KŠ 1771, 701; ſze pa te ménſi od toga vékſega blagoſzlávla KŠ 1771, 681; Ár ſtimam, ka ſzam vnikom nej ménſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 547; Csi gli ſzi kaj ménsega od angyelov Vcsino nyega BKM 1789, b; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; kaj te vékſi bode ſzlü'zo tomi ménſemi KŠ 1771, 468; Jeli ſzmo du'sni vadlüvati i ménſe grejhe vu ſzpouvidi KMK 1780, 78
3. v zvezi menša Ažija Mala Azija: Efezus je ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; Koloſſa je bilou vu ménſoj Á'zii Frigyie dr'zéla KŠ 1771, 601; Vu ménſoj Á'ſii pa Sz. János KM 1796, 132
ménši -a -e sam. manjši: jeli ſzte nevrejdni ſzouditi i ta ménſa KŠ 1771, 499
1. manjši glede na razsežnost: Bila ſzta pa dvá: vékſi i ménſi. [Jakoba] KŠ 1771, 742; Jakouba toga ménſega KŠ 1771, 153; polojno toga ménsega falata krüha KM 1790, 44; Čarni šimpans i erjávi orangutang sta ménšiva AI 1878, 7
2. manjši glede na pomen, pomembnost: Paveo je od nyega [Petra] nej bio ménſi KŠ 1771, 701; ſze pa te ménſi od toga vékſega blagoſzlávla KŠ 1771, 681; Ár ſtimam, ka ſzam vnikom nej ménſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 547; Csi gli ſzi kaj ménsega od angyelov Vcsino nyega BKM 1789, b; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; kaj te vékſi bode ſzlü'zo tomi ménſemi KŠ 1771, 468; Jeli ſzmo du'sni vadlüvati i ménſe grejhe vu ſzpouvidi KMK 1780, 78
3. v zvezi menša Ažija Mala Azija: Efezus je ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; Koloſſa je bilou vu ménſoj Á'zii Frigyie dr'zéla KŠ 1771, 601; Vu ménſoj Á'ſii pa Sz. János KM 1796, 132
ménši -a -e sam. manjši: jeli ſzte nevrejdni ſzouditi i ta ménſa KŠ 1771, 499
Jezikovna
Naglasna premena pri sklanjanju: »vzhòd – vzhóda« ali »vzhòd – vzhôda«?
Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?
Jezikovna
Naglas pri besedi »gorniški«
Že dostikrat sem na radiu slišal, da vabijo na festival gorniškega filma, s tem da so pridevnik gorniški naglasili na i-ju in ne na u-ju, kot bi pričakoval, saj je taka raba tudi slovenskemu ušesu veliko bolj prijazna. Zanima me, katera raba je pravilna in zakaj, saj je pridevnik izpeljan iz samostalnika gornik ki se naglasi na o-ju. in vsi meni poznani ljudje ne bi nikoli te besede naglasili na i-ju.
Jezikovna
Naglaševanje besede »puščica«
V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:
» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«
Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.
Jezikovna
Naglaševanje imena »Prekmurje«
Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.
Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.
Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.
Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci
Prekmurski
néi tudi néj tudi ne člen.
1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10
3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5
4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b
5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3
1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10
3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5
4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b
5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3
Jezikovna
Neprevedljive slovenske besede
Zanima me, če obstajajo neprevedljive slovenske besede. Bi bile lahko takšne besede vedriti, rogovila ali rabutati ali obstajajo besede z istim pomenom v drugih jezikih? Je katera slovenska beseda neprevedljiva?
Prekmurski
nevoščéni -a -o prid. nevoščljiv: kraj od méne dalecs od'zeni da nebodem nevoſcséni BKM 1789, 364; lübeznoſzt je nej nevoſcséna KŠ 1771, 516; Nevoscséna Szouszida KM 1790, 46; záto ni nevoscséni tak nemoremo biti KŠ 1771, A4b; nevoscséni, i z-vſzejmi ſzvajüvajoucsi je grátao KM 1790, 66; nevoscséni Staupicz János sze je tak razkácso KOJ 1845, 55; I pátriárke nevoſcséni bodoucsi oudali ſzo Jo'zefa KŠ 1771, 359
Prekmurski
obpr̀vim prisl. prvič: Obprvim, gda je Riktar grátao János, od ſzouſzidov je vnogo-krát pregányani KM 1790, 68; Kelkoféle szo recsi? Obprvim: dvoujeféle, najmre KOJ 1833, 11; obprvim, gda delamo, zadovolni szmo KAJ 1870, 105
Prekmurski
Prekmurski
odposlàti -pòšlem dov. odposlati: Odposle ſze v-Czezario KŠ 1771, 413; prázne neodposlite KOJ 1845, 143; z-gornyega-szinika bi vu 1834 letti deszét moskih mlájsov odposzlali KOJ 1833, XVI; Tichukuſa ſzam pa odpoſzlao vu Efezus KŠ 1771, 652; I odpoſzlao ga je vu hi'zo ſzvojo KŠ 1771, 127; on ga je pa k-Heródeſſi odpoſzlao KM 1796, 108; Poſzelnik ſze je dao, Vu Názareth odpoſzlao BRM 1823, 4; i odpoſzlali ſzo ga práznoga KŠ 1771, 139
odpòslani -a -o poslan: Sz. János je odpoſzlani vu záton Pátmos KM 1796, 132; V-nasem Zvelicsiteli .. Ali 'ze k-nam odpoſzlan BRM 1823, 4
odpòslani -a -o poslan: Sz. János je odpoſzlani vu záton Pátmos KM 1796, 132; V-nasem Zvelicsiteli .. Ali 'ze k-nam odpoſzlan BRM 1823, 4
Prekmurski
odürjávec -vca m sovražnik: Eden kalvinar po imeni Bezerédi János kapitán (kak poganszki odürjávecz i preganyávecz szlov. rodov) KOJ 1914, 147; V-kákso prepaszti pogrozis ti Odürjávcza KAJ 1848, 87; Hüdi odürjávczi Poginejo BKM 1789, 7; Od vszej moji odürjávczov BKM 1789, 7; Odávczi, Bogá odürjávczi KŠ 1771, 449; Dáj ſze mi Odürjávcze milüvati BRM 1823, 401; Vö me je ftrgno odürjávczom mojim TA 1848, 13; glédaj nevolo mojo med odürjávczi TA 1848, 7
Prekmurski
papír tudi papér -a m papir: Papér ABC 1725, A3b; Papyrus Papér KMS 1780, A8; Papir ino Natiszkanye KOJ 1833, I; Papér Papiros KM 1790, 94; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; znam piszati, na pair z-perom KAJ 1870, 7; János nê vido táksi piszani papir AIP 1876, br. 1, 7; Doſzta vám mám piſzati, ali neſcsem po papéri KŠ 1771, 738; Gda ti po papiri drcses KAJ 1870, 7; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6; Tollar na papire z-dobre voule dájte KOJ 1845, 141; One papire májo KAJ 1870, 6; Falate z-piszanimi papirmi zarôbijo KAJ 1870, 81
Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
Jezikovna
Pomen besed »istost« in »enakost«
Vedno so nas učili, da pojma istost in enakost ne smemo zamenjevati. Sedaj v SSKJ pod pojmom istost piše tudi enakost? Po moje to še vedno ni isto niti enako.
Prekmurski
poštǜvanje -a s spoštovanje: Postüvanye roditelov KAJ 1870, 55; ár tej nika táksega ká'sejo, ka je poſtüvanya vrejdno KMK 1780, 39; Ete postüvajoucse recsi odzaja za 'snyimi hodécsimi postüványa recsmi dejvamo KOJ 1833, 121; Vsze ti boj, cslovek, vredno postüvanya KAJ 1848, 307; doliszprávla, kakti Szvéczov postüvanye KOJ 1845, 59; dare szo mrtva tejla na postüvanye vözdignyena KOJ 1848, 23; János majszter szpostüvanyom z-tri nogács sztolcseca gori sztano AIP 1876, br. 1, 6
Jezikovna
Povraten ali povrnitven?
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?
Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?
Prekmurski
pràgski -a -o prid. praški: Tüdi Húsz János, ino nyegov priáteo Jerónim pragszki szta 'siva ze'sgana KOJ 1848, 51; püszto sze je Gejza po Sz. Adalberti pragszkom Pispeki okrsztiti KOJ 1848, 11
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 62
Dostopnost