Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Negativni prizvok pri izrazu »pravoslavec«

Izraz pravoslavec pogosto zaznavamo kot slabšalen. Ali je ta domneva upravičena?

Jezikovna
Neknjižnost izražanja svojine s predlogom: »pulover od Mojce«

Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?

Jezikovna
Nekoč nepravilno, danes dovoljeno: »upravljati s skladom« in »upravljati sklad«

Dolgo časa je veljalo, da se glagol upravljati veže izključno s predmetom v 4. sklonu (torej upravljati kaj), da pa je izrecno narobe ta glagol vezati s predmetom v 6. sklonu (upravljati s čim se je štelo za hudo napako). Zdaj gledam v pravopisu: naštete so različne možnosti, na koncu celo: upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati. Kako to, da je ta rešitev kar naenkrat sprejemljiva? Gre morda za napako in bi moral biti pri tej zvezi krogec, v smislu, da ni sprejemljiva? Je že res, da je navedena še priporočena sopomenka, vendar ni označeno, da zveza ni sprejemljiva. Mar je?

Jezikovna
(Ne)prehodnost naklonskih glagolov

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

Jezikovna
Normativne odločitve glede izbire »glamping« in »glampinški«

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna
Oblike glagola »rasti«

Na eni izmed otroških knjig znane založbe sem zasledila besedo rasem (Zbirka, ki RASE skupaj z otrokom). Res se mi zdi nenavadno, da bi naredili takšno napako. Ali se v kakšnem primeru uporablja glagol rasti tako?

Jezikovna
Oblike glagola »smejati se«

Ali je pravilno Vsi sošolci se ji smejejo zaradi nenavadne pričeske ali Vsi sošolci se ji smejijo zaradi nenavadne pričeske?
Jezikovna
Od kod izvira priimek »Marko«

Zanima me, od kod izvira priimek Marko.

Jezikovna
Okrajšani zapis termina »astronomska enota«

V astronomiji se zelo pogosto rabi njena enota astrononska enota, ki se (do sedaj) največkrat zapiše kot a.e., pisano skupaj, pa tudi po anglosaškem zgledu AU. V zadnjem času se pojavljajo tudi zapisi s presledkom a. e.. Kakšno je vaše mnenje glede ustreznega zapisa, saj v RS ni kakšnega posebnega inšpektorata/službe ipd. za takšne vrste enot? V 1980 se je na FNT ljubljanske univerze pri predavanjih pisalo a.e.. Zanimivo bi bilo tudi videti kako bi bilo z (namišljeno) enoto N/a.e., torej Newton/njuton na astrononsko enoto. Za dolžino se rabi tudi parsek, ki ni toliko sporen, in se po navadi zapiše kar po anglosaškem vzoru kot pc. Ali bi ga mogoče veljalo celo nekako sloveniti kot AU?

Jezikovna
Okrajšava »max.« v slovenščini

Ali se v slovenščini lahko uporablja okrajšava max. za maksimalno? Max. vložek: 4 USD

Jezikovna
O obliki »zanjimci«

Med poukom slovenščine sem slišal izraz njihovi zanamci in se mi je zdelo malo čudno, saj so zanamci naši potomci oziroma tisti, ki so za nami. Torej bi morali biti njihovi potomci zanjimci, saj so oni tisti, ki so za njimi. Ali bi se izraz zanjimci lahko uveljavil?

Jezikovna
O priimku »Gende«

Zanima me, od kod izvira priimek Gende in če ima mogoče kakšne tuje/neslovenske korenine. Zanima me tudi, kdaj približno se je začel pojavljati. Hvala!

Jezikovna
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo

Zanima me ali je v naslednji povedi: Pouk je., beseda pouk osebek ali povedkovo določilo in zakaj?

Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo?

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Jezikovna
O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

Jezikovna
Oziralni odvisni stavki in zaimek »kjer«

Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:

  • Ohladilo se bo in popoldne bomo z izjemo Primorske, kjer jih bo okoli petnajst, po državi namerili okoli deset stopinj.

Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.

Jezikovna
Pika ob koncu navedka, če je v oklepaju še dodano ime avtorja

Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke piššočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --

-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).

Jezikovna
Pisanje blagovne znamke in izdelka: »Schweppes« in »šveps«

Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.

Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?

Kako torej:

Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?

Jezikovna
Pisanje črk ob števkah (3)

Prosim za nasvet, kako se pravilno napiše hišno številko: 4a ali 4 a ali 4A ali 4 A.

Število zadetkov: 385