Zadetki iskanja
1. blato Nai ſzi má ſzvoje blato SM 1747, 74; Vtvoji 'zlakouv járki blato KŠ 1754, 259; i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; ta zeprána ſzvinya vu kalis blata KŠ 1771, 721; pren. V-blati grêhote KAJ 1848, 7
2. ilovica: ár ſzi ti mené zblata napravo KŠ 1754, 242; nema obláſzti loncsár nad blatom KŠ 1771, 468; ſzem bio pun jaſz blata BKM 1789, 78; z-blata ſztejne KM 1790, 68; zblata ali zemlé napôkane stené BJ 1886, 6
cüréči -a -e curljajoč: tam mimo cürécsi KAJ 1870, 47; Pri cürécsem járki KAJ 1870, 98
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
nanašajoč se na fronto: frontni jarki / frontni vojaki / frontna poročila / frontna črta / delovanje frontnih organizacij po vaseh organizacij Osvobodilne fronte / frontne brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta
1. goniti, delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: ſzprſztami vreteno goni KŠ 1771, 817
2. naganjati, preganjati: pošlejo pse jazbičare, naj ga [jazbeca] vö gonijo AI 1878, 10; Negonte me vecs na paso KAJ 1870, 23; Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
3. razglašati: kako gotovni te Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27
4. gnati, poganjati: Pri cürécsem járki ibojne gonijo KAJ 1870, 98
gonìti se gònim se hitro se premikati: válovji, ſtero ſze od vötra goni KŠ 1771, 745; ládje od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750; Gda bi ſze pa jáko odſzlápa gonili KŠ 1771, 425; pren. ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté návuka okouli goniti KŠ 1771, 339
1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju
star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno
- járko prisl.:
jarko zažareti; jarko bel
opràti se operém se umiti se, očistiti se: Gosi se pa vu járki vesélo operéjo BJ 1886, 43; Operteſze, ocſiſztiteſze KŠ 1754, 210
opráni -a -o umit: I opráni na tejli zcsiſztov vodouv KŠ 1771, 689; pren. ali oprániſzte, ali poſzvecseni ſzte KŠ 1771, 500
nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave
1. posaditi drevje, rastline: Goſzpodár cslovik, ki je poſzádo goricze KŠ 1771, 70
2. narediti, da kdo kam sede: Nej trbej ednoga kre drügoga k sztoli poszáditi KOJ 1845, 34; Zaiſztino velim vám, kaj ſze opáſe i doli je poſzadi KŠ 1771, 213; jeli nebi rávno Nikica bio, koga bi na vladársztva nôvi sztolec poszádili AIP 1876, br. 6, 6; gda ga je gori zbüdo zmrtvi, i poſzádo ga je na deſzniczo ſzvojo KŠ 1771, 575; i vrgla ſzta ſzvoj gvant na nyé, i poſzádila ſzta ga na nyé KŠ 1771, 137; Vucseniczke ſzo ga nájmre vu Koſſaro poſzádili KM 1796, 125
3. postaviti na kako mesto: Nasim lutheránom je pa dopüszto Predikante, Kántore, i soule poszaditi KOJ 1848, 122; je Czaszar steo Petra nazáj na vogerszki trón poszaditi KOJ 1848, 16; Ober toga je v-Büdino 3000 Törkov poszádo krédi za obrámbo KOJ 1848, 78; králeszkoga sztoucza doli, na steroga szo denok Ladiszlava ino Brata Stevana III. poszádili KOJ 1848, 29; pren. i poſzadi, Te vu radoſzt vekivecſno BKM 1789, 106; i poſzadi Tebé vu vekivecsno radoſzt BRM 1823, 76
posádjeni tudi posàjeni -a -o
1. posajen: eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3
2. postavljen na kako mesto: i na nyagovo meszto je poszajen V. Murad AIP 1876, br. 7, 2
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »