dopovéden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) redk.: ~ jezik razumljiv, jasen; ~e besede prepričevalne
dopovédnost -i ž, pojm. (ẹ̑) redk.
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
eklatánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) izobr. očiten, jasen: ~ primer
eklatántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. očitnost, jasnost
eklatántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. očitnost, jasnost
Pravopis
eksákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ izraz jasen, nazoren; znanstveno ~ natančen, točen
eksáktni -a -o (ȃ) ~e vede
eksáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
eksáktni -a -o (ȃ) ~e vede
eksáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
eksplicíten -tna -o (ȋ) neobč. ~ izraz jasen, nedvoumen
eksplicítni -a -o (ȋ) mat. ~a oblika funkcije
eksplicítnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. jasnost, nedvoumnost
eksplicítni -a -o (ȋ) mat. ~a oblika funkcije
eksplicítnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. jasnost, nedvoumnost
Pravopis
evidénten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) jasen, očiten: ~a razlika
evidéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jasnost, očitnost
evidéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jasnost, očitnost
Pravopis
flagránten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) izobr. zelo očiten, jasen: ~a kršitev pravic
flagrántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. očitnost, jasnost
flagrántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. očitnost, jasnost
Pravopis
Pravopis
Pravopis
izrazít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) imeti ~ obraz; publ.: premalo ~ odgovor jasen, natančen; imeti ~o prednost pred kom veliko
izrazítost -i ž, pojm. (ȋ)
izrazítost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
jásen -sna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ dan; poud. ~ obraz |veder|; neobč.: ~ tolmun čist, bister; ~a mladost srečna, vesela; publ. ~o soočenje stališč odkrito; neobč. ~o veselje čisto
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
koncízen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ nauk jasen, natančno izoblikovan; ~ slog jedrnat, zgoščen
koncíznost -i ž, pojm. (ȋ)
koncíznost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
konkréten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) premalo ~ načrt izdelan, izoblikovan; v ~em primeru v tem, danem; biti zelo ~ pri pojasnjevanju nazoren, jasen
konkrétni -a -o (ẹ̑) ~ svet predmetni, stvarni svet
konkrétno -ega s, pojm. (ẹ̑) izvedeti kaj ~ega
konkrétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
konkrétni -a -o (ẹ̑) ~ svet predmetni, stvarni svet
konkrétno -ega s, pojm. (ẹ̑) izvedeti kaj ~ega
konkrétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
Pravopis
prejásen -sna -o (á) dobiti ~ in preoster odgovor; poud. ~ zimski dan |zelo jasen|
prejásni -a -o (á) Izvolite, ~ knez |spoštovani, cenjeni knez|
prejásnost -i ž, pojm. (á) poud. ~ zimskega dne |jasnost|; člov., privzdig., s svoj. zaim. iti h knezu in njegovi ~i vse razložiti; zastar. Vaša ~ |nagovor|
prejásni -a -o (á) Izvolite, ~ knez |spoštovani, cenjeni knez|
prejásnost -i ž, pojm. (á) poud. ~ zimskega dne |jasnost|; člov., privzdig., s svoj. zaim. iti h knezu in njegovi ~i vse razložiti; zastar. Vaša ~ |nagovor|
Pravopis
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
razplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razplétanje (ẹ̑) kaj ~ lase; ~ zgodbo romana
razplétati se -am se (ẹ̑) Korenine se ~ajo na vse strani; poud.: Položaj se ~a |postaja jasen, se jasni|; Vse se ~a po načrtu |poteka, se razvija|
razplétati se -am se (ẹ̑) Korenine se ~ajo na vse strani; poud.: Položaj se ~a |postaja jasen, se jasni|; Vse se ~a po načrtu |poteka, se razvija|
Pravopis
razvíden -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ dokaz; neobč.: ~ načrt pregleden; dobro ~ znak viden, jasen
razvídnost -i ž, pojm. (í)
razvídnost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~
Pravopis
uméven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) neobč. razumljiv, jasen: ~ način razlaganja; Ta stvar je težko ~a
umévnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. razumljivost, jasnost
umévnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. razumljivost, jasnost
Število zadetkov: 20
Dostopnost