Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Imena zgodovinskih državnih tvorb: »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«
Jezikovna
Ime romunske valute
Kakšno je slovensko ime za romunsko valuto? Banka Slovenije jo poimenuje kot romunskilev, kar je dobesedni prevod. Možnosti so še leu (uradni list EU?) in lej (SSKJ). V pravopisu je za lej omenjeno le, da je to denarna enota. V etimoloških slovarjih besede lej ni.
Jezikovna
Iste besede, enak pomen, a drugačna razporeditev vejic. Zakaj?
Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.
Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:
Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.
V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.
Ali mi lahko obrazložite to dilemo?
Jezikovna
Istovrstni vezniki in vezniški izrazi na maturi – kaj je napaka in kaj možnost?
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
- Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
- Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
- Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Jezikovna
Izbira predlogov: »z« ali »ob«
Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:
- Z upoštevanjem/ob upoštevanju slednje odvisnosti izpeljemo Blasiusovo enačbo ...
- Konstanti določimo z upoštevanjem/ob upoštevanju robnih vrednosti ...
V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.
Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?
Jezikovna
Izgovor imen proizvajalcev in cepiv proti covidu-19: »Pfizer«, »BioNTech«, »Vaxzevria«, »Comirnaty«, »Janssen«
V javnosti pogosto govorimo o proizvajalcih različnih cepiv proti covidu-19 (Pfizer, AstraZeneca, Moderna, Johnson & Johnson), redkeje pa navajamo točna imena cepiv, zato se poraja vprašanje, kako jih pravilno izgovoriti. Zanima me torej, kako pravilno izgovorimo Vaxzevria, Comirnaty, Janssen.
Jezikovna
Jezikovna
Izvor frazema »pasti sekira v med«
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
Jezikovna
Jezikovna
Izvor priimkov Bitenc, Pehani, Zupanič ...
Zanima me izvor priimkov: Bitenc, Pehani, Zupanič, Cafuta, Carli, Repec, Slameršak in Hostnik.
Jezikovna
Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?
Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
Jezikovna
Kako je bolje: »minister za kulturo« ali »kulturni minister«?
Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.
Jezikovna
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
- z videoklicem
- po videoklicu
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna
Kako je prav: »okoljski« ali »okolijski«?
Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?
Jezikovna
Kako je prav: »sotočje Sav« ali »sotočje Save«?
Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav
Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.
Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"
Jezikovna
Kako lahko nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku?
Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Jezikovna
Kako pisati: »brexit« ali »breksit«?
Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.
Jezikovna
Kako pisati: »Mariborska/mariborska« mezoregija?
Zanima me, kako zapisovati geografsko ime mariborska mezoregija – z veliko ali malo začetnico?
Jezikovna
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Jezikovna
Kako pisati ime s sestavino »hostel«
MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 166
Dostopnost