spàti spím nedov. spati: Szpati Aludni KM 1790, 93a; Hálni; szpati v-nocsi KOJ 1833, 158; csi jej, ali pijém, ſzpim KŠ 1754, 239; Slatko spim BJ 1886, 7; Vesz ete szvejt 'ze ſzpi KŠ 1754, 249; Jež V zimi spi AI 1878, 10; Na posteli spimo BJ 1886, 7; I ercsé nyim: ka ſzpite KŠ 1771, 248; i ercsé nyim: ſzpite nadale KŠ 1771, 90; Telovne Ocsi nai ſzi ſzpio SM 1747, 66; i gda bi on ſzpáo, tak ſze je zburkala jezera KM 1796, 98; Gda bi pa lidjé ſzpáli KŠ 1771, 44; Doszta ſzi 'ze ſzpála KM 1783, 254; vu onoj noucsi je ſzpáo Peter med dvöma vitézoma KŠ 1771, 378; ino ſzo ga vkradnoli, gda ſzmo mi ſzpáli KM 1796, 114; najſao je je ka ſzo ſzpáli KŠ 1771, 247; Zdigniſze gori, ne ſzpi SM 1747, 81; pren. varivács Izraela, ſteri ni ne ſzpis KŠ 1754, 227; i pogibelnoſzt nyihova ne ſzpi KŠ 1771, 719; Veruſztüj vu krſztsánſztvi, ne ſzpi BKM 1789, 260; Záto tak ne ſzpimo KŠ 1771, 622; Hodi, oh ſzmrt! ſzpravi me ſzpát KŠ 1754, 262; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Ah kak bom Bo'ze! Szpao jasz dobrovolno BKM 1789, 387; zbudi ſze, ki ſzpis i ſztani z-mrtvi KŠ 1771, 584; i ſzpijo vnougi KŠ 1771, 513
spajóuči tudi spajóči tudi spajéči -a -e speč: mála vila szpajécsoj devojki sze vüha szprávila AIP 1876, br. 2, 6; i na podi szpajôcsi bálisje szo sze rêsili AIP 1876, br. 6, 8; Vampir tém spajéčim lidém krv scéca AI 1878, 7
spajóči -a -e sam. speči: I pridoucsi nájde je páli ſzpajoucse KŠ 1771, 90; Te szpajôcsi zaprête má ocsi KAJ 1870, 48; Ino tihi szen 'z-nyôv pride Na ocsi ti szpajôcsi KAJ 1870, 167; Szunce, da bi te szpajôcse ze-szna zbüdilo KAJ 1870, 100
Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
spokàpati -káplem dov. odpasti, biti uničen: I kako szvejtye, tak ſzpokáplemo, Vſzi Ádamovi ſzinovje merjémo BKM 1789, 355; národje szpokáplejo pred tebom TA 1848, 36; ino szo junáczke zveksine szpokapali KOJ 1848, 8; protivnike moje, oni szo szpokapali ino prêsli TA 1848, 7
spokápleni -a -o odpadel: Jež Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10
spokápleni -a -o odpadel: Jež Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10
Prekmurski
Prekmurski
žǘževka tudi žǘžavka -e ž žuželka: Krumpise zaprávlas 'zü'zevka je z-Amerike v-Europo prinesena AIP 1876, br. 9, 7; 'Zü'zevke sze na zimô szkrijejo KAJ 1870, 25; Opice živéjo od ftičov, žüževki i pužov AI 1878, 7; Eta mála stvár (krt) vnogo žüžavkov zaprávi AI 1878, 10; i 'zü'zevke noszi vküp KAJ 1870, 20; i žüžavke lovi AI 1878, 24; Pri tak zváni 'zü'zevkaj je escse véksi rázlocsek KAJ 1870, 111; Jež Hráni se žüžavkami AI 1878, 10
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Pohlin
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
jež -a m jež: jeſt ſim kakor en bodezh jesh im. ed. ǀ pride jesh im. ed., ter proſſi golobizo ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu jeshu daj. ed. ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu daj. ed. to bodezho koſho ǀ s' tem pakleskem jesham or. ed. bi ne bila, govorila ǀ David pravi od Jeshou rod. mn., de kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko pod ſkalo nyh leben ohranit
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Fonetični zapis besede »cerkev«
Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?
Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 90
Dostopnost