ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
bogátec -tca m bogataš: Bogátecz KŠ 1771, 745; Bogátecz KMS 1780, A2; kak bogátec ne zamüdi AIP 1876, br. 1, 6; Zbogácza vcſiniti ſziromáka BKM 1789, 175; jaj vám bogáczi KŠ 1771, 184; navküpe bogátzi i sziromaczke TA 1848, 39; Bogátci vnôge dôbi hráno jejo KAJ 1870, 44; i bogácze je odpüſzto KŠ 1771, 165
Prekmurski
drobtìnje -a s drobtinje, drobtine: i poubrali ſzo zoſztanyenoga drobtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 48; ka je gori oſztanolo zlámanya drobtinya ſzedem kosárov puni KŠ 1771, 52; ſcsenczi jejo zdrobtinya, ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51
Prekmurski
jàsli jàseo ž mn.
1. jasli: 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; jeli vſzobotto ne odvé'ze gyuncza ſzvojega, od jáſzeo KŠ 1771, 216; Tej [živali] zjáseo jejo BJ 1886, 14; 'sivina, tak jo je vroucso ali k-jaſzlam privézao KM 1790, 62
2. jaslice: i polo'zila ga je vjaſzli KŠ 1771, 167; Polo'zen vu jaſzli BKM 1789, 6; Polo'zen je v-jaſzli BRM 1823, 4; Le'zi vjaſzlaj polo'zeni BKM 1789, 23
1. jasli: 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; jeli vſzobotto ne odvé'ze gyuncza ſzvojega, od jáſzeo KŠ 1771, 216; Tej [živali] zjáseo jejo BJ 1886, 14; 'sivina, tak jo je vroucso ali k-jaſzlam privézao KM 1790, 62
2. jaslice: i polo'zila ga je vjaſzli KŠ 1771, 167; Polo'zen vu jaſzli BKM 1789, 6; Polo'zen je v-jaſzli BRM 1823, 4; Le'zi vjaſzlaj polo'zeni BKM 1789, 23
SSKJ²
jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jêjo; jêj in jèj jêjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́)
1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj
2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
// ekspr. porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
// ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je
1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj
2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
// ekspr. porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
// ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je
- jedóč -a -e:
bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal
Pravopis
jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi
Pleteršnik
jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
Prekmurski
jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
Celotno geslo
Frazemi
jétra Frazemi s sestavino jétra:
iméti béla jétra, íti kómu na jétra, poglédati kómu v jétra, poznáti kóga do jéter, poznáti kóga v jétra, sedéti kómu na jétrih, (u)sésti se kómu na jétra
iméti béla jétra, íti kómu na jétra, poglédati kómu v jétra, poznáti kóga do jéter, poznáti kóga v jétra, sedéti kómu na jétrih, (u)sésti se kómu na jétra
Prekmurski
kàpati káplem nedov.
1. padati: Esni; szpadnoti, kapati KOJ 1833, 155; ſcsenczi jejo zdrobtinya, ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; zvejzde bodo znebéſz doli kapale KŠ 1771, 144; i zvejzde bodo kapale znebéſz KŠ 1771, 81; zdritinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; da ſzo kapali knyemi, da bi se ga doteknoli KŠ 1771, 109; pren. szeka i Friderik po Magyari tak, da káplejo kak tráva pod koszov KOJ 1848, 38
2. biti naglašen: za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale brezi cadentie BKM 1789, 2b; jedine szillabe nomeni sze vövzemejo, i na drügo viszikoglászno formo káplejo KOJ 1833
kapajóuči -a -e padajoč: ſzi glédala Sziná tvojega na zemlo kapajoucsega KM 1783, 83
kàpavši -a -e ko je padel: Ali medved .. Kapavsi na sztran KAJ 1870, 96
1. padati: Esni; szpadnoti, kapati KOJ 1833, 155; ſcsenczi jejo zdrobtinya, ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; zvejzde bodo znebéſz doli kapale KŠ 1771, 144; i zvejzde bodo kapale znebéſz KŠ 1771, 81; zdritinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; da ſzo kapali knyemi, da bi se ga doteknoli KŠ 1771, 109; pren. szeka i Friderik po Magyari tak, da káplejo kak tráva pod koszov KOJ 1848, 38
2. biti naglašen: za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale brezi cadentie BKM 1789, 2b; jedine szillabe nomeni sze vövzemejo, i na drügo viszikoglászno formo káplejo KOJ 1833
kapajóuči -a -e padajoč: ſzi glédala Sziná tvojega na zemlo kapajoucsega KM 1783, 83
kàpavši -a -e ko je padel: Ali medved .. Kapavsi na sztran KAJ 1870, 96
Prekmurski
kopànja -e ž svinjsko korito: kopanya naj bode pred lejvom KOJ 1845, 39; Szvinyé pri dômi z-kopanye jêjo KAJ 1870, 69; dene obrok v-kopanyo KAJ 1870, 88; v-kopanyaj i vu vêdraj zmr'znyena voda AI 1875, br. 1, 8
Prekmurski
kroplìva -e ž kopriva: Urtica Kropliva KMS 1780, A8; Tsalán; kropliva KOJ 1833, 176; Kropliva .. Žgéča náras AI 1878, 44; Szvinyé jéjo kroplive KAJ 1870, 69
Celotno geslo
ePravopis
Marija Antoaneta
Predlog
Marije Antoanete samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoska kraljica
IZGOVOR: [maríja antoanéta], rodilnik [maríje antoanéte]
Prekmurski
Pleteršnik
obsẹ́vati 1., -am, vb. impf. ad obsejati; besäen; njive o.; bestreuen: repo z apnom obsevajo, kadar jo gosenice jejo, jvzhŠt.
Prekmurski
pìti pijém nedov. piti: Pitti Inni KM 1790, 93a; Csi bom gli mogo piti SM 1747, 75; Ar, kikoli vám piti dá eden pehár vodé KŠ 1771, 131; nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; Ki tejlo moje jei, i kerv moio pié SM 1747, 24; Ár ſteri jej i pijé nevrejdno KŠ 1754, 208; Priſao je Szin cslovecsi, jej i pijé KŠ 1771, 36; ino kerv nyegovo piémo TF 1715, 40; ino ſzvéto kerv piémo SM 1747, 40; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; ino zetoga Keliha piéte SM 1747, 23; ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 81; zakaj jejte i piéte KŠ 1771, 181; Jejo, pijo BKM 1789, 199; Vzemi pi BKM 1789, 236; Pite ztoga vſzi TF 1715, 39; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; vzemte i pite KŠ 1754, 20; Pite zetoga vſzi KŠ 1771, 89; naj vſzi 'znyega piéjo KŠ 1754, 203; Sterikoli bode jo ete krüh i pio ete pehár KŠ 1754, 208; Kikoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli i ka bomo pili KŠ 1771, 20; Tou cſinte keliko krát pili boudete TF 1715, 39; To koliko godi krát bodete pili SM 1747, 30; kelikokolikrát bodete pili KŠ 1754, 202; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Na kri'zi pil bom jeſziha BKM 1789, 66; nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. Dête pilô materne szrczá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8
píti -a -o pit, ki se pije: Topla szürotka pita szlab 'zalôdec poprávi KAJ 1870, 77
píti -a -o pit, ki se pije: Topla szürotka pita szlab 'zalôdec poprávi KAJ 1870, 77
Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost