Zadetki iskanja
- 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent
- 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči
// znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije - 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen
♦ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
- 1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov
// num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov - 2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče; ljudje istega kova si ne morejo nasprotovati; ni bila takega kova, da bi tvegala / umetniki manjšega kova
● naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov
- 1. glagolnik od kovati:
- a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati - b) kovanje novih besed, verzov
- c) kovanje načrtov
- č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
- a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
- 2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
- 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja
- 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev
// zlasti v zahodnih deželah kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla - 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj
- 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
♦ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
// ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik
♦ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom
♦ metal. lomljivost v hladnem pri temperaturah pod 0° C; lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »