Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
razpokljívost -i ž (í) redko lastnost, značilnost razpokljivega: razpokljivost lesa
♦ metal. razpokljivost jekla
SSKJ
razžveplánje -a s (ȃ) glagolnik od razžveplati: razžveplanje grodlja, jekla
SSKJ
sestáva -e [səs in ses] ž (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana
  2. 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi
    // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco
  3. 3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava
  4. 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava: določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi
  5. 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja
    ♦     ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto
SSKJ
Síemens-Martínov -a -o [sim-] prid. (ȋ-ī) metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka
SSKJ
sorbít -a m (ȋ) kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit
♦ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita
SSKJ
speciálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
  2. 2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
  3. 3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
  4. 4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
    ♦     metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi
    speciálno prisl.: specialno se ukvarja s francoščino
SSKJ
šárž -a m (ȃ) knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla
● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji
SSKJ
šárža -e ž (ȃ) 
  1. 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža
    ●     zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje
  2. 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže
    // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo
    // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo
  3. 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo
    // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža
SSKJ
Thómasov -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
SSKJ
trdôta -e ž (ó) 
  1. 1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti
    // ekspr. trdota besed
  2. 2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote
    ♦     kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
SSKJ
utrjevánje -a s (ȃ) glagolnik od utrjevati: utrjevanje bregov ob potoku; utrjevanje cestišča / utrjevanje zavzetih položajev / utrjevanje površine jekla / utrjevanje telesa; utrjevanje rastlin proti pozebi / utrjevanje prijateljstva / utrjevanje oblasti / utrjevanje znanja
SSKJ
utrjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdržljiv: utrjevati cestišče; utrjevati temelje, zidove / utrjevati gozdni teren s primernim rastlinjem
    // z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt primeren za obrambo: utrjevati gradove / utrjevati mejo z bunkerji / vojaki so utrjevali položaje
  2. 2. z določenim postopkom delati kaj bolj trdno: smučarsko progo še utrjujejo / utrjevati površino jekla / utrjevati robove platnic
  3. 3. delati, da je kaj trdno nameščeno: utrjevati podpornike z zagozdami
  4. 4. delati, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine: z redno telovadbo utrjevati mišice; utrjevati si roke / utrjevati lasišče z masažo
  5. 5. delati, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen: delo na svežem zraku ga utrjuje; utrjevati se s plavanjem
    // delati, da je kdo (bolj) sposoben prenašati duševne napore: življenje ga je utrjevalo / utrjevati svojo duševno moč; utrjevati si voljo
  6. 6. delati, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: utrjevati gospodarstvo; utrjevati organizacijo, stranko
  7. 7. delati, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine: utrjevati oblast; utrjevati si svoj položaj / utrjevati ugled društva / utrjevati zdravje
  8. 8. delati, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki: utrjevati delovno disciplino; utrjevati mir, prijateljstvo; vezi med njimi se vse bolj utrjujejo
  9. 9. delati, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna: zadnji dogodki so še utrjevali njegove sume; njeno upanje se utrjuje / utrjevati svoje prepričanje / utrjevati narodno zavest
    // v zvezi z v delati koga v čem duševnem (bolj) trdnega: utrjevati koga v dvomu, predsodkih
  10. 10. knjiž. uveljavljati: utrjevati novo filozofijo; te ideje se le počasi utrjujejo med ljudmi / raba utrjuje tuje izraze
    ♦     ped. utrjevati učno snov z načrtnim ponavljanjem dosegati, da ostane trajneje v zavesti; teh. utrjevati delati, da se kaj trdi, strdi; um. utrjevati površino (materiala) s posebnimi snovmi obdelovati jo tako, da postane bolj trdna, obstojna
    utrjeváti se voj.  nameščati, razporejati se na kakem terenu, v kakem objektu in ga z (dodatnimi) gradbenimi deli urejati za obrambo: vojaki se utrjujejo na položajih
SSKJ
váljanje tudi valjánje -a s (á; ȃ) glagolnik od valjati: valjanje testa / valjanje jekla, pločevine / valjanje ozimnih posevkov / stroj za valjanje volnenih tkanin / valjanje otrok po tleh
♦ teh. hladno valjanje
SSKJ
zorílnik -a m (ȋ) agr. velika posoda iz nerjavnega jekla za zorenje smetane: pretočiti smetano v zorilnike
SSKJ
žarjênje -a s (é) glagolnik od žariti: žarjenje žice; temperatura, trajanje žarjenja; žarjenje in kaljenje / žarjenje jekla pri določeni temperaturi
Število zadetkov: 75