Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bečáti -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í)
1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči
2. star. beketati: ovce bečijo
SSKJ²
dámjak tudi dámjek -a m (ȃ)
zool. jelen z lopatastim rogovjem, Dama dama: čreda damjakov
SSKJ²
deseterák -a m (á)
lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po pet odrastkov: lep deseterak mu je prekrižal pot; jelen deseterak / nepravilni deseterak ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
SSKJ²
dolgoróg -a -o [dou̯gorog-] prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima dolge roge: dolgorog jelen; dolgorogi voli
SSKJ²
dvajseterák -a m (á)
lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po deset odrastkov: ustrelil je dvajseteraka / nepravilni dvajseterak ki ima na enem rogu deset, na drugem pa manj odrastkov
SSKJ²
dvanajsterák -a m (á)
lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov
SSKJ²
gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú)
1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa
● pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima
♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili
    gúliti se šol. žarg.
    učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata
SSKJ²
íglar1 -ja m (ȋ)
lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov; šilar
SSKJ²
jêlen -éna m (é ẹ́)
1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo; čreda, sledovi jelenov; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove
// samec te živali: ustreliti jelena; jelen in košuta; dirja kot jelen
2. nar. rjavkasto siv vol, rjavec: sivec in jelen
♦ lov. jelen beči, ruka; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; šport. streljanje na bežečega jelena streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo
SSKJ²
jelénče -ta s (ẹ̑)
knjiž. jelenček: živahno jelenče; otroci se podijo kot jelenčeta
♦ lov. jelen v drugem letu starosti
SSKJ²
jelénček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od jelen: košuta z jelenčkom
SSKJ²
júnček -čka m (ú)
1. manjšalnica od junec: vzgojiti par junčkov / krava je imela junčka
2. ekspr. nespameten, neumen človek: kakšni junčki smo bili, da smo mu verjeli
♦ lov. enoletni jelen s prvimi poganjki rogovja
SSKJ²
kapitálen1 -lna -o prid. (ȃ)
1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva: graditi kapitalne objekte / kapitalna graditev / kapitalna investicija investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; kapitalna oprema stroji, naprave za proizvodnjo
// publ. osnoven, temeljen: odnose med državama zastrupljajo kapitalna vprašanja
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: družil se je s kapitalnimi izgubljenci; je kapitalna avša / napraviti kapitalno napako veliko, hudo
3. lov. ki ima glede na okolje nadpovprečno razvito rogovje, kožuh, čekane: kapitalni jelen, medved, merjasec / kapitalna trofeja
♦ obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; pravn. kapitalna kazen smrtna kazen; kapitalno hudodelstvo hudodelstvo, za katerega je predvidena smrtna kazen
    kapitálno prisl.:
    kapitalno ga polomiti
    ♦     ekon. kapitalno intenzivne panoge panoge, pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala
SSKJ²
karibú -ja m (ȗ)
zool. severni jelen, ki živi v severnem delu Severne Amerike, Rangifer caribou: karibuji in moškatno govedo
SSKJ²
lanščák tudi lánščak -a m (á; ā)
lov. srnjak ali jelen v drugem letu starosti:
SSKJ²
lomástiti -im nedov. (á ȃ)
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje; medved lomasti po gozdu; slišali so, da nekaj lomasti za njimi; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
// ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil; pren. silna nevihta že lomasti čez gore
    lomastèč -éča -e:
    lomasteč po gozdu; lomasteča hoja
SSKJ²
lopátar -ja m (ȃ)
1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji
2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak: čreda lopatarjev
SSKJ²
lós -a m (ọ̑)
v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa
SSKJ²
múlast2 -a -o prid. (ú)
lov. brezrog: mulast jelen
SSKJ²
napojíti -ím dov., napójil (ī í)
1. dati živali vodo: hitro je napojil konja; živino je treba še napojiti; jelen se ob jezeru napoji in napase; pren., ekspr. njegove besede so ji napojile srce s pelinom
2. nav. ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): napojila ga je z vinom; preveč so ga napojili / svoje goste hočejo kar najbolje nahraniti in napojiti
3. nav. ekspr. dati, dovesti čemu vodo: glino najprej napojijo, da postane mehka / dež je napojil suho zemljo / deske so se napojile z vlago
    napojèn -êna -o:
    živina je že napojena
Število zadetkov: 49