jêr -a m (ȇ)
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
jéra in Jéra -e ž (ẹ̑)
ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
SSKJ²
míla jéra míle jére in míla Jéra míle Jére ž (ī, ẹ̑)
ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
jêr -a m
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk
SINONIMI:
jezikosl. mehki znak
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
gorẹ́ti -ím nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
Celotno geslo
Etimološki
žȃr -a in žarȗ m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
jarȋn, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.
Pleteršnik
jaríti 2., -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
drevce s, F11, amomum, enu maihinu drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim drevzi. Jer:48; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti; prunus agrestis, dernulovu drevze; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe drevze; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; suber, -ris, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; viburnum, -ni, dobroleitovina drevze
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
ljudje m mn., F83, adamiani, ty nagi ludje, vſi nagi hodio, ẛhene, inu moſhè; divulgatus, reṡglaſſen ,reṡneſſen, v'mei ludmy; egregÿ homines, junazhki ludje; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; gens, ludè, folk, ṡhlahta; homines, ludjè, zhlovéki; patricÿ, deṡhelani, deṡhelski ludje; populosus, polhin ludy, ali folka; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu
Vorenc
petelinec2 m, F5, genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe; iberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali petelinzi raſteo; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
pogrinjati nedov., F2, sternere, pogarniti, pogrinîati, poſtelati, doli vreizhi; strator, -oris, tudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12
Vorenc
polomiti dov., F4, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reṡbiti; exoſsare, koſty polomiti, ali vunkai vṡèti. Jer:50; surculare, te nenuzne mladize ozéſſati, inu odtergati, ali polomiti
Vorenc
postavljati nedov., F7, castramentari, ſhotore, kampiszha reſtavlati, poſtavlati, ẛabiti; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; legislator, kateri poſtavo gori poſtavla; limitare, mejó poſtávlati, meinyk ſtaviti; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; strator, -oris, tudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle etc:
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljati nedov., mancipio dare, na prodajo poſtavlati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljati nedov., mancipio dare, na prodajo poſtavlati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost