Zadetki iskanja
Svetokriški
Jeremias -ija m osebno lastno ime Jeremija: Jeremias im. ed. Prerok je djal ǀ kakor Ieremias im. ed. je sapiſsanu puſtil ǀ kar S. Piſsmu od Jeremia rod. ed. Preroka govorj ǀ G. Bug je djal k' preroku Jeremiu daj. ed. ǀ Bug je govoril K'Ieremiu daj. ed. PreroKu ǀ ta folk perpele Jeremia tož. ed. ſveſaniga ǀ s'kusi Ieremia tož. ed. Preroka govory ǀ shiher samore ſe toshit s'Jeremiam or. ed. Prerokam ǀ s'Ieremiam or. ed. rezhem ǀ ſim perſilen s'Prerokam Ieremiam or. ed. gori saupyti Jeremíja, lat. V Ieremias, gr. Ἱερεμία, prerok (SP Jer 1,1); → Hieremia(s)
Celotno geslo
Etimološki
Vorenc
ljudje m mn., F83, adamiani, ty nagi ludje, vſi nagi hodio, ẛhene, inu moſhè; divulgatus, reṡglaſſen ,reṡneſſen, v'mei ludmy; egregÿ homines, junazhki ludje; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; gens, ludè, folk, ṡhlahta; homines, ludjè, zhlovéki; patricÿ, deṡhelani, deṡhelski ludje; populosus, polhin ludy, ali folka; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu
SSKJ²
míla jéra míle jére in míla Jéra míle Jére ž (ī, ẹ̑)
ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
Jezikovna
Mislim, da slovenski pravopis napačno piše »Hrvaško Zagorje«
Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:
Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.
Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico
Svetokriški
Nabukodonozor -ja m osebno lastno ime Nebukadnezar: krajl Nabukodonoſor im. ed. ſvoj peld je bil ſturil s'zhistiga slata ǀ Nabukodonoſar im. ed. je shlishal en glaſs is Nebeſs ǀ velik greshnik je bil Krajl Nabukadonoſor im. ed. ǀ je vidil Krajl Nabukodonosor im. ed. ǀ Preuſeten, Kakor Nabukodonoſsor im. ed. ǀ Niketeri pak ſo kakor Krajl Nabuchodonoſor im. ed. ǀ krajl Nabukadonosar im. ed. je bil sapovedal ǀ Kar prezej Nabukadonosor im. ed. ta nar garshi spaka rata ǀ nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja rod. ed. molit ǀ od Krajla Nabukodonoſaria rod. ed. ſtoij piſſanu ǀ Leto resnizo poterdim s' Exempelnam Krajla Nabukodonoſria rod. ed. ǀ offert Nabukadonoſoria rod. ed. ǀ gdu nevej de tudi ſaine … krajla Næbukadonoſoria rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju daj. ed. ſvetval ǀ ſe je bilu Krajlu Nabukodonoſarju daj. ed. prikasalu ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja tož. ed. ǀ tiga mogozhniga Krajla Nabuchodonosaria tož. ed. veno ſtrashno shivino je preobernil ǀ dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga Krajla Nabuchodonoſoria tož. ed. Nebukadnézar II., lat. V Nabuchodonosor, babilonski kralj (605–562 pr. Kr.) (SP 1 Kr, 24,1, Jer 1,1)
Vorenc
petelinec2 m, F5, genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe; iberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali petelinzi raſteo; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
pogrinjati nedov., F2, sternere, pogarniti, pogrinîati, poſtelati, doli vreizhi; strator, -oris, tudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12
Vorenc
polomiti dov., F4, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reṡbiti; exoſsare, koſty polomiti, ali vunkai vṡèti. Jer:50; surculare, te nenuzne mladize ozéſſati, inu odtergati, ali polomiti
Vorenc
postavljati nedov., F7, castramentari, ſhotore, kampiszha reſtavlati, poſtavlati, ẛabiti; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; legislator, kateri poſtavo gori poſtavla; limitare, mejó poſtávlati, meinyk ſtaviti; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; strator, -oris, tudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle etc:
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljati nedov., mancipio dare, na prodajo poſtavlati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljati nedov., mancipio dare, na prodajo poſtavlati
Celotno geslo
Etimološki
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
Vorenc
razpuščati nedov., F3, conflare, rudo reſpuṡzhati, ẛlyvati; conflator, en takeſhin moiſter, kateri rude reſpuṡzha, in[!] reſtopy. Jer:29; tabefacere, reſtopiti, reſpuṡzhati, reſtajati
Vorenc
raztopiti dov., F12, colliquefacio, colliquesco, reſtopiti, reſtajati, mehkú ſturiti; conflare, s'mozhnim ognîam prou te rude reſtopiti, inu ẛmeſhati. Isai:46; conflatibilis, kar ſe lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti; conflator, en takeſhin moiſter, kateri rude reſpuṡzha, inu reſtopy. Jer:29; deglutinare, odlimati, reſtopiti; deliquere, deliquescere, reſtajati, reſtopiti, ſhmelzati; eliquare, reſtopiti, reſtajati, ſhmelzati; eliquescere, po malim reſtopiti; illiquifacere, reſtopiti, ali v'kai reſpuſtiti, notar vlyti; liquefacere, reſtopiti, reſpuſtiti, reṡzvréti; reliquare, reſtopiti; tabefacere, reſtopiti, reſpuṡzhati, reſtajati
Vorenc
rožica ž, F12, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; flosculus, roṡhiza; gemmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; lepton, tavshent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; polyanthea, -ae, mogiteroſt[!] teh roṡh, ali roṡhiz; polyanthemum, -mi, ṡlatize roṡhize, ṡeliṡzhe; polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami; triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene roṡhize imenovane Vergis meiner nit
Jezikovna
Svojilni pridevnik za besedo »pes«
Zanima me, kako je z rabo svojilnega pridevnika v primeru besede pes. a) Čigav trebušček? ____________ . b) Ovratnico namestite visoko na __________ vrat.
Vorenc
vpiti nedov., F14, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; obterere, na vus glas vpiti. Jer:2; occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci; vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati; prim. vpiječ
Jezikovna
»Vse« ali »vso« življenje?
Zanima me pravilen zapis in razlaga za primer: To je najboljše za vse/vso življenje.Vse/vso je mišljen v pomenu 'vse, kar je živega' in ne 'za celotno časovno obdobje življenja'.
Vorenc
z'večer prisl., F2, vespera. Gen:8.v.11. s'vezher; vespere. 2.Reg:11.v.13. s'vezher. Vesperi, adverbium. Jer:6.v.4
Celotno geslo
Etimološki
žȃr -a in žarȗ m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost